Oglasila se nam je gledalka z Gorenjske Nina Mali, ki se je konec lanskega leta odločila za nakup rabljenega avtomobila iz Nemčije. »Potem pa mi je prijatelj svetoval znanca Janeza Bedino, ki sem ga tudi poznala in dogovorila sva se, da poišče avto zame,« je pojasnila Nina Mali. Kot nam je povedala mu je natančno pojasnila kakšen avto si želi in da ima privarčevanih približno 12 tisočakov. Komunikacija s preprodajalcem je potekala preko elektronske pošte in telefona. »Okoli novega leta pa me je poklical in mi povedal, da je našel res dobro ponudbo, ceno mi je pokazal in sem potem rekla, da se strinjam,« se spominja Nina Mali.

Razlika v ceni avtomobila

Za avto je, kot trdi plačala 12.365 evrov, ki jih je nakazala na nemški bančni račun naveden na fakturi, ki ji jo je dal Janez Bedina, ki naj bi bil lastnik nemškega podjetja Intercommerce e.k.w. v Münchnu in naj bi imelo pisarno tudi v Ljubljani. Zmotilo jo je, da na računu, ki ga je prejela od preprodajalca ni bilo navedenih cen za posamezno storitev, zgolj znesek za plačilo (12.365 evrov). Ker je želela vedeti koliko ji je zaračunal provizijo, prevoz avtomobila iz Nemčije v Slovenijo in vse ostalo, ga je prosila za nov račun s podrobno specifikacijo. Ko ga je prejela je ugotovila, da ji je nemška avto hiša Avto-Zentrum Zwönitz Windish GmbH avtomobil zaračunala 10.400 evrov, na računu, ki ji ga je dal Janez Bedina, pa je cena avtomobila 10.880 evrov. »Sem govorila z večimi avtoprevozniki, ki so mi dejali, da sem tudi prevoz preplačala. Prevoz mi je zaračunal 840 evrov, drugi avtoprevozniki so mi rekli, da naj bi bil okoli 300 evrov. Na njegovi spletni strani, na facebooku piše, da zaračuna za avtomobile provizijo 200 evrov ali manj, meni pa je zaračunal 300 evrov. Potem, ko sem dobila avto pa sem ugotovila še: da so gume za zamenjat, da so ploščice in diski za zamenjat, kar me je stalo dodatnih 300 evrov. Olje, hladilna tekočina, je blo vse na minimumu,« je še povedala Gorenjka.

EPC Nemčija: Podjetje Intercommerce e.k.w v Nemčiji ne obstaja

Od Janeza Bedine je zato zahtevala, da ji vrne preplačan znesek v višini 980 evrov – 480 evrov za preplačilo avtomobila in 500 evrov za preplačilo prevoza. A namesto denarja ji je, kot pravi zagrozil z odvetniki, zato je tudi sama poiskala pravno pomoč. Preprodajalca je prijavila tudi Tržnemu inšpektoratu, kjer so ji odgovorili, da gre za civilnopravna razmerja za katera je pristojno sodišče. Odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin ocenjuje, da gre v tem primeru za pogodbo o naročilu oziroma mandatno pogodbo: »V primeru takšne pogodbe pa mora tisti, ki naročilo izpolnjuje po zakonu skrbeti za najboljše interese svojega naročitelja. To pa hkrati pomeni, da ne sme naročitelju zaračunavati višje cene, kot jo je sam plačal. Pravzaprav bi se to štelo, da je zadržal neka sredstva, ki jih je od naročitelja prejel in to je nezakonito." Podjetja Intercommerce e.k.w., ki ga Janez Bedina oglašuje na spletni strani Kickdown.si, v nemškem registru podjetij nismo našli. Za pomoč smo prosili tudi Evropski potrošniški center, ki je poizvedbo poslal nemškim kolegom. Ti so potrdili, da podjetja s takšnim imenom v Nemčiji ni. »Gre za nepošteno poslovno prakso zavajanja, saj se oglašuje, da posluje kot pravna oseba, kot podružnica, vendar tega statusa sploh nima,« je pojasnil Andrej Pohar. Po njegovem mnenju je sporno tudi izdajanje računov s strani fizične osebe. »Če gre za neko poslovno dejavnost jo je treba registrirati in plačevati davke,« je še pojasnil Pohar. Janez Bedina izjave pred kamero ni želel dati, obljubil je pisni odgovor na navedbe gledalke, vendar ga je pogojil s podpisom dogovora, s katerim bi se morali vnaprej zavezati, da bomo njegovo izjavo objavili v celoti, tako kot bi bila izjava dana. »V primeru, da bi izjavo kakorkoli spremenili, krajšali, povzemali ipd., tako spremenjene izjave novinarka ne sme objaviti, ne da bi pridobila predhodno pisno odobritev Janeza Bedine,« je zapisano v dogovoru. Kljub temu, da smo Janezu Bedini večkrat zagotovili, da bomo njegov odziv objavili profesionalno v eni od novinarskih zvrsti in ne na način, kot ga pogojuje, je sodelovanje zavrnil in nam zagrozil s tožbo.

Zlato pravilo pri nakupu rabljenega vozila iz tujine: »Ne zaupajte nikomur!«

Za nakup rabljenega avtomobila v tujini, še posebej v Nemčiji, se odloča vse več Slovencev. Zapleti pri tem, po besedah urednika revije Avto Magazin in strokovnjaka za področje varnosti v prometu Andreja Brgleza, niso redki. »Nekakšna zlata pravila nakupa, še posebno rabljenega avtomobila so predvsem ta, da ne zaupaj nikomur, predvsem ne zaupaj slepo, vse preveri kar se da preveriti in danes se s pomočjo interneta in aplikacij da preveriti bistveno več kot nekoč,« je povedal Brglez. »Avto treba pregledati, kar pomeni, da je ta avto treba iti pogledati, to lahko stori bodisi preprodajalec ali tisti, ki to v lastni režiji počne«, je povedal Lukič, Brglez pa opozoril, da je to zelo težko, saj večina ljudi tega ne zna narediti. »Mi kupujemo avto mogoče enkrat na 5 do 7 let, papirjev ne znamo brati, se pravi mora to narediti nekdo, ki to zna. In mu moramo mi ali zelo dobro zaupati ali pa mu za to nekaj plačati,« je pojasnil Brglez. Zelo dobro je preveriti unikatno 17-mestno identifikacijsko številko (VIN) avtomobila in serijsko številko avtomobila. »To se da preveriti na nekaterih spletnih straneh v tujini in pri nas. V Nemčiji se do zgodovine avta pride precej zlahka, v nekaterih primerih, kot je denimo Italija, pa avtomobili, ki so kupljeni od lizing hiš, podatkov o zgodovini nimajo,« je opozoril Lukič. Oba poznavalca se še strinjata, da Evropa nujno potrebuje spletno stran na kateri bi se dalo preveriti podatke avtomobilov iz vseh držav članic.

Foto: Shutterstock