V javnosti, ki prispevku ostro nasprotuje, se je pojavila bojazen, da gre za obdavčitev dostopa do interneta, kar pa na ministrstvu odločno zanikajo. Na možnost obdavčitve dostopa do interneta se je že konec novembra negativno odzvalo več organizacij v Sloveniji, med njimi Skupnost slovenskih mrežnih strokovnjakov (SINOG), pa tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Kot je povedal, bi bila rešitev, s katero bi se obdavčilo dostop do interneta, zanj nesprejemljiva, saj bi to po svoje omejevalo njegovo dostopnost. "Internet je medij, katerega dostopnost ne sme biti v ničemer omejena," je povedal.

Strokovna javnost je kritična

Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi potrošnika, ki dostop do določenih medijskih vsebin plačuje že zdaj, prispevek še dodatno udaril po žepu. "Mislimo, da je internet postal povsem običajna dobrina, ki mora biti dostopna vsem potrošnikom in kakršno koli omejevanje interneta z višjimi stroški dostopa do interneta je nedopustno," je povedal Boštjan Okorn. Ob tem se Okorn še sprašuje, zakaj se sklad za deficitarne informativne vsebine ne napaja iz kakšnih drugih virov, ki jih potrošnik že plačuje. Dušan Caf z Inštituta Digitas nam je povedal, da je "ministrstvo najprej želelo zaračunati priključek do interneta, ki so ga poimenovali spletni priključek. Tega sploh ni."

Ministrstvo se brani

Ministrstvo za kulturo je po številnih kritikah napovedalo preoblikovanje dela besedila osnutka medijske strategije, ki se nanaša na obvezen prispevek operaterjev za spletne priključke. "Mogoče je bila prvotna formulacija tudi nekoliko nerodna. Nobene možnosti ni, da bi obdavčili imetnike internetnih priključkov. Mi iščemo to pot v dveh smereh, da tisti, ki vsebine eksploatirajo: Youtube, Google in podobni ponudniki informacijskih vsebin, prispevajo za produkcijo teh vsebin," nam je povedal minister za kulturo Tone Peršak. Prav to je po mnenju sogovornikov še bolj problematično. "Te izkušnje so imeli v Španiji in v Nemčiji, kjer so obdavčili objavljanje delov izsekov člankov oz. vsebin na internetu. In to se je vrnilo kot bumerang. Španijo, recimo, je Google izključil iz storitve Google News," razlaga Dušan Caf.

"Takšnega prispevka nima nobena druga država"

V Evropski potrošniški organizaciji trdijo, da takšnega prispevka, kot ga predlaga naše kulturno ministrstvo, nima nobena evropska država. Boštjan Okorn pojasnjuje, da so "nekaj podobnega razmišljali na Nizozemskem predvsem v smislu boja proti piratstvu, vendar stvar ni šla skozi, ker so jo prepoznali kot zelo problematično." Na Digitasu sklepajo, da želi ministrstvo po vzoru nekaterih neuspelih poskusov iz tujine obdavčiti izseke vsebin člankov na različnih platformah, ki se pojavljajo skupaj s povezavo na internetu, kar pomeni, da bi vsak uporabnik, ki nalaga nelegalne vsebine oz. vsebine, za katere ni plačal avtorskih pravic, nekaj prispeval. Bistveno vprašanje za potrošnike pa je, kdo bo novi prispevek na koncu plačal. "Mi seveda ta ukrep načrtujemo tako in ga želimo na ta način vpeljat, da naj ne bi imel posledic za potrošnike, ker uporabniki že tako plačajo neko priključnino," pravi minister Peršak.

Vzori iz tujine

Pred dvema letoma je Pakistan uvedel 14 odstotni davek na internet, leta 2014 so petodstotni davek na vse internetne storitve uvedli tudi v mali gorski državi Butan v južni Aziji. Predlani so skušali prenos podatkov po megabajtu obdavčiti Madžari. Vlada premierja Viktorja Orbana je predstavila predlog davka, kjer bi vsak preneseni gigabajt podatkov stal 150 forintov oz. pol evra. Proti novemu davku je na ulicah Budimpešte protestiralo več kot 100 tisoč ljudi, predlog madžarske vlade so kritizirali tudi v Bruslju in ga označili celo za sramotno namero, Orban ga je naposled umaknil. V začetku lanskega leta je ameriški kongres sprejel zakonodajo, s katero trajno prepoveduje obdavčitev interneta. In medtem ko se v Kanadi trenutno vrstijo pozivi k zaustavitvi vlade, ki da želi obdavčiti vse, kar je na spletu, vključno s televizijo, ki se vse bolj vztrajno seli na splet, je denimo na Finskem pravica do dostopa do svetovnega spleta že od leta 2010 razglašena za ustavno pravico.

Zakaj je predlog uvedbe prispevka, ki bi ga plačevali slovenski medmrežni ponudniki, naletel na tako buren odziv? Gre za posredni davek na medmrežje ali zgolj za prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika, kot trdijo na ministrstvu? Kdo bo na koncu ta prispevek plačal? O tem bodo govorili v oddaji Posebna ponudba v torek, 3. januarja 2017 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.