Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je opravila poostren nadzor nad živili, v katerih je iskala prisotnost etilenoksida, in sicer zaradi številnih odpoklicev živil, ki so ga vsebovala. Odkrili so en izdelek s to rakotvorno snovjo: vegetarijansko pečenico, ki so jo prodajali v Hoferju. Izdelek se je pridružil seznamu več kot 150 doslej odpoklicanim v Sloveniji. V pečenici so potrdili okoli 0,02 mg etilenoksida na kilogram živila. Ta vrednost je sicer nižja od maksimalno dovoljene vsebnosti te snovi v Evropski uniji (0,05 mg na kilogram živila). Večino živil so odpoklicali preventivno. »V principu je šlo v vseh primerih za preventivni umik. Analizirali smo vzorec prvega izdelka, vendar je bila količina etilenoksida pod stopnjo zaznavnosti, se pravi, da ga praktično ni bilo,« je pojasnila Maja Kalan iz Ljubljanskih mlekarn, kjer so preventivno umaknili tri izdelke, dve vrsti sladoleda in jogurt. Dvanajst izdelkov so iz enakega razloga umaknili v Biotehniškem centru Naklo. »To so bili izdelki, ki so vsebovali sadni pripravek jagoda in breskev,« je povedala Irena Gril iz tega centra.

Kako se je etilenoksid znašel v živilih?

Ni prvič, da se je rakotvorna snov, ki jo sicer že desetletje uporabljajo za sterilizacijo medicinske opreme, znašla v živilih. Lani so sledi etilenoksida odkrili v sezamu, letos v aditivu iz zrn rožičevca, ki ima oznako E410. Razlog za to je zaplinjanje semen, s katerimi nekateri pridelovalci zaščitijo pridelek pred plesnijo, bakterijami in drugimi škodljivci. »Poudariti je treba, da je gumi rožičevca odobren aditiv, ki se sme uporabljati v zelo različnih živilih, torej njegova uporaba sploh ni sporna. Po naključju so ugotovili, da so nekatere serije tega aditiva žal onesnažene z etilenoksidom. Gre za snov, ki se v Evropi ne sme uporabljati v živilih, se pa lahko uporablja v nekaterih drugih državah,« je pojasnil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistko. Večja težava po mnenju dr. Pravsta je ta, da etilenoksida v aditivu gumi rožičevca nihče ni pričakoval, zato se doslej tudi ni preverjalo, ali ga živila vsebujejo. »Proizvajalci imajo celo vrsto kontrolnih točk, ko se določen izdelek uvozi iz tujine, ampak za stvari, ki jih ne preverjajo, je zelo težko ugotoviti, ali je kaj narobe. In zelo verjetno bo tokratna afera povzročila premik tudi na področju varnosti hrane v Evropi.« Dr. Pravst rešitev vidi v tem, da bi dosledno preverjali, kje so zakonodajne razlike med Evropo in drugimi državami, in nato nekatere skupine živil in druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, posebej kontrolirali glede možnih onesnaževalcev, ki prihajajo iz tretjih držav.

Kako nevarno je uživanje etilenoksida v živilih?

Etilenoksid je plin, ki ga Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) po rakotvornosti uvršča v prvo skupino. »Podatke imamo samo za izpostavljenost v delovnem okolju, za delavce, ki so etilenoksid uporabljali ali pri predelavi ali pri sterilizaciji medicinskih pripomočkov, pa tudi oblek in hrane, kot v zdajšnjem primeru. Ti so bili izpostavljeni plinom etilenoksida in zanje so ugotovili, da so pogosteje zbolevali za rakom limfatičnih organov, v določeni meri tudi pogosteje za rakom na dojki,« je povedala vodja Epidemiologije in registra raka v Sloveniji prof. dr. Vesna Zadnik. Etilenoksid je prav tako ena od mnogih rakotvornih snovi, ki jih vsebuje tobačni dim, zato so v splošni populaciji tej snovi najbolj izpostavljeni kadilci. Podatkov o posledicah uživanja etilenoksida s hrano ni. »Vemo, da je biološka razpoložljivost snovi pri zaužitju – drugače kot pri vdihavanju – precej manjša. Ljudje bi morali take izdelke uživati več deset let v ogromnih količinah, da bi se to v večji meri poznalo na njihovem zdravju. To pomeni, da ob naključnem zaužitju nekega hranila, v katerem so našli sledi te snovi, ni nobene skrbi, da bi se to dolgoročno poznalo pri zdravju celotnega prebivalstva,« je še pojasnila prof. dr. Zadnikova.