Potrošniki, ki smo jih ujeli na ljubljanskih ulicah, se strinjajo: cene živil so se v času epidemije novega koronavirusa dvignile. Trgovci odgovarjajo: ob pojavu epidemije so se zaradi povečanega povpraševanja in pomanjkanja na tržišču dvignile cene dezinfekcijskih sredstev in zaščitne opreme, živila ‒ razen kvasa ‒ pa se zaradi samega virusa niso podražila. Na Statističnem uradu so na letni ravni opazili izrazito podražitev predvsem pri mesu in sadju. »V primerjavi z lanskim aprilom so se cene mesa povišale za 13 odstotkov, svinjsko meso pa se je podražilo kar za 29 odstotkov. Sadje je dražje za 12 odstotkov, za 7 odstotkov so se povišale cene konzerviranega mleka, konzervirano sadje se je podražilo za 2,5 odstotka, zelenjava pa za odstotek,« je pojasnil Bojan Nastav, generalni direktor SURS-a. Podražitve so opazili tudi v zadnjih dveh mesecih: »Marca glede na februar za 0,4 odstotka, aprila glede na marec pa za 0,3 odstotka. Aprila se je v primerjavi z marcem najbolj izrazito povečala cena zelenjave, kar za 5 odstotkov, medtem ko so bila druga povišanja na tej mesečni ravni precej nižja: recimo olje in maščobe za odstotek, ribe za odstotek in pol,« je še pojasnil Nastav in dodal, da bi podražitve težko pripisali zgolj epidemiji koronavirusa.

Novi avtomobili iz zaloge so se močno pocenili

Cene storitev v restavracijah in kavarnah so bile aprila za odstotek višje kot decembra lani. Za slab odstotek (0,7) so se minuli mesec v primerjavi z decembrom lani podražile tudi storitve za osebno nego. So se pa za odstotek znižale cene storitev mobilne telefonije in dostop do interneta. V teh dneh je največji padec cen zaznati v avtomobilski industriji, kjer so se cene novih avtomobilov iz zaloge znižale celo za več deset odstotkov. Prve tri mesece leta so se sicer cene novih avtomobilov zviševale, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), tako da so bile aprila še vedno za slaba dva odstotka višje kot ob koncu prejšnjega leta. Če povzamemo: cene življenjskih potrebščin so bile aprila na letni ravni nižje v povprečju za 1,2 odstotka, na mesečni pa za slab odstotek. K letni deflaciji je nekaj pripomogla kar za slabo tretjino (28,5 %) cenejša električna energija, najbolj pa cenejši naftni derivati. 95-oktanski bencin je na primer zdaj najcenejši po letu 2009.

Najemnine so se znižale tudi za 15 odstotkov

Med 13. marcem in 29. aprilom se je nepremičninsko posredovanje tako rekoč ustavilo. Kot pravi direktorica nepremičninske agencije Stan nepremičnine iz Ljubljane Stanka Solar, se nove kupoprodajne pogodbe v tem času niso sklepale, posledice krize pa je že moč čutiti na najemniškem trgu. »Opažamo, da se je veliko lastnikov nepremičnin, ki so bile namenjene za kratkoročno oddajanje, odločilo za dolgoročni najem. Cene teh nepremičnin so nižje tudi do 15 odstotkov ali celo več pri večjih hišah na obrobju in na manj zaželenih lokacijah,« je povedala Solarjeva. Po nekaterih ocenah naj bi šlo za okoli 3000 nepremičnin, ki so jih pred epidemijo oddajali turistom. »Če bi take razmere v turizmu trajale in bi se ti lastniki, med katerimi so tudi takšni, ki so gradili ali kupovali nepremičnine zgolj za ta namen, odločili bodisi za prodajo bodisi za dolgoročno oddajo, bi lahko to povzročilo dvig ponudbe, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen nepremičnin,« meni Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kolikšen padec cen nepremičnin napovedujejo poznavalci?

Eno od mnogih napovedi, povezanih z vplivom zdajšnje krize na cene nepremičnin, so pripravili v družbi KF Finance. Temelji na analizi dogajanja na nepremičninskem trgu po krizi leta 2008. Takrat je BDP padel za 8 odstotkov, ravno tolikšen padec UMAR napoveduje tudi za letošnje leto. Predvideli so dva scenarija: po optimističnem, ki predvideva hitro okrevanje gospodarstva, bi cene stanovanj do leta 2021 lahko padle za 10 odstotkov, po pesimističnem, ko bi po padcu BDP-ja nastopila stagnacija ali celo globlja recesija, pa bi bile cene nižje za več kot 20 odstotkov. Največji padec cen napovedujejo v Ljubljani, in sicer od dobrih 10 odstotkov do četrtine. »Konkretno bi to pomenilo pri ceni 3000 evrov za kvadratni meter, aktualni v letu 2019, padec cen na raven 2700, 2800 ali celo do skrajnih 2200 evrov za kvadratni meter,« je pojasnil vodja oddelka za ocenjevanje vrednosti nepremičnin v družbi KF Finance Klemen Kavšek. Ob tem je poudaril, da to ne velja za novogradnje, katerih cene so se nedavno začenjale pri 3500 evrih za kvadratni meter in več. »Tu bi bil previden. Mislim, da padci ne bodo tako veliki, saj so investitorji, sploh večji, v stanovanjske novogradnje v boljši kondiciji, kot so bili leta 2008, kar pomeni, da bi lahko tudi dlje časa čakali, kaj se bo zgodilo in vzdrževali ceno iz leta 2019,« je opozoril Kavšek. Vsem, ki se jim z nakupom ne mudi, svetuje, naj počakajo vsaj do jeseni, če ne do konca leta.