Med bistvenimi spremembami je postopna ločitev družinske politike od politike socialnega varstva. Materialni položaj družin bi se po novem ugotavljal le na podlagi dohodkov. Tudi postopek priznavanja pravic iz javnih sredstev bi bil preprostejši in se ne bi več ugotavljal na podlagi premoženja in dohodkov družinskih članov, ampak bi pravice do otroškega dodatka, državne štipendije ter znižanega plačila vrtca, kosila in malice po novem podeljevali le na podlagi dohodka, torej na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Pri dohodku se ne bi upoštevala kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo, če je to nižje od minimalne plače. Zaradi neupoštevanja premoženja in spremenjenih pravil za vrednotenje dohodka bi bili upravičenci lahko deležni zanje ugodnejše odmere pravic, denimo višjega otroškega dodatka ali državne štipendije. Odločanje o uveljavljanju teh pravic iz javnih sredstev bi bilo preprostejše, in sicer z izdajo informativnih izračunov, na katere bi bil možen ugovor. Najprej, že 1. julija, bodo izdani informativni izračuni za pravico do otroškega dodatka in znižano plačilo vrtca. Spremembe pa se ne tičejo le otrok. Kot je pred dnevi povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, se posvečajo tudi zaščiti starejših: pravica do varstvenega dodatka bi se podaljševala po uradni dolžnosti, vložiti bi bilo treba le prvo vlogo.

Dr. Vesna Leskošek: Manj sredstev za odpravo revščine

Med predlogi sprememb, ki se jih po besedah vseh socialnih partnerjev sprejema s preveliko naglico, so tako dobre kot slabe rešitve. »Dobre zagotovo v tem, da odpravljajo nekatere ovire in prepovedi prejšnjega zakona pri dostopu do pravic, kar je zares dobro in potrebno. Na drugi strani pa uvajajo neke nove prepovedi, ki so strokovno popolnoma neutemeljene,« meni dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo. Na Centrih za socialno delo odobravajo, da se bo v prihodnje materialni položaj družin ugotavljal le na podlagi dohodkov, saj se je izkazalo, da premoženje na izračun višine letnih pravic ne vpliva bistveno. Ta ukrep bo tudi razbremenil svetovalce v kadrovsko šibkejših centrih. Podpirajo tudi podaljšanje pravice do varstvenega dodatka po uradni dolžnosti, nasprotujejo pa omejevanju izplačil izredne denarne pomoči. To so upravičenci do zdaj lahko prejeli petkrat letno, po novem predlogu pa bodo upravičeni do največ treh izplačil. »S tem zmanjšujemo sredstva za odpravo revščine in uvajamo univerzalni dodatek. Za koga? Ne samo za revne, ampak tudi za bogate,« je kritična Leskoškova. Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pozdravljajo poenostavitev postopkov odločanja o upravičenosti letnih pravic iz javnih sredstev. »Dobro je tudi to, da se dohodki dijakov in študentov upoštevajo kot dohodek družine le v višini, ki presega bruto minimalno plačo, in določitev dveh novih dohodkovnih razredov za odmero državne štipendije, s čimer se bo povečalo število prejemnikov,« meni Breda Krašna, predsednica ZPMS.

Brezposelni na delovno mesto z zahtevano do dve stopnji nižjo izobrazbo

Minister Cigler Kralj je ob predstavitvi sprememb javnosti pred dnevi sicer dejal, da novosti na trgu dela sprejemajo predvsem zato, da bi se zmanjšal obseg oblik dolgotrajne brezposelnosti. A prav te spremembe so naletele na najostrejši odziv javnosti. Prva velika sprememba je opredelitev primerne zaposlitve. Primerna zaposlitev bi bila po novem tudi taka, ki ustreza za do dve stopnji nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, a ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Po zdaj veljavni opredelitvi je primerna zaposlitev taka, ki ustreza vrsti in največ za eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev. Poenostavljeno: po treh mesecih brez dela bi bil brezposelni po novem lahko napoten na delovno mesto, ki je za eno stopnjo nižje od njegove izobrazbe, po pol leta brez dela pa na delo, ki je za dve stopnji nižje ─ tu tudi obveze, da je to zanj primerna zaposlitev, ne bi bilo več. »Zamislimo si inženirja s sedmo stopnjo izobrazbe, ki bi moral sprejeti delo gimnazijskega maturanta. Če govorimo o mladem človeku, bo to malenkost nad minimalno plačo. In zastavlja se vprašanje, ali ministrstvo s takim ukrepom ne bo povzročilo večjega števila revno zaposlenih,« je do predloga kritičen Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Dr. Luka Mišič s Pravne fakultete v Ljubljani pa svari, da bi se lahko posamezniki, ki se bodo znašli v takšnih okoliščinah, počutili osebno neizpolnjeni in dodatno stigmatizirani, ker bodo morali delati nekaj, za kar se niso izobraževali. Če brezposelna oseba dela, ki zahteva nižjo izobrazbo, ne bo sprejela, bo izbrisana iz evidence brezposelnih, s tem pa bo izgubila tudi pravico do socialnih transferjev. »Obstaja bojazen, da bodo ljudje zaradi nizkih plač primorani delati dve službi hkrati ali pa da se bo tudi povečalo delo na črno,« opozarja Zorko. Še ena pomembna novost je čas vključenosti v programe javnih del. Po novem bi to lahko trajalo do štiri leta, kar je precej dlje od zdaj veljavnega leta, izjemoma dveh. Ukrep naj bi bil po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja posebej koristen za starejše udeležence pri javnih delih, ki sicer težje dobijo zaposlitev. Kritiki pa menijo, da podaljševanje tega obdobja pomeni podaljševanje prekarnosti. »Gre za delavke in delavce, ki prejemajo minimalno plačo, se pravi najnižje možne prejemke, s čimer se bo prav tako povečalo število revno zaposlenih,« je prepričan Zorko.

Izplačilo otroškega dodatka v naravi

Čeprav je zakon že doslej v nekaterih primerih dovoljeval izplačilo dela socialne pomoči v naravi, pa prav predlog, da bi se otroški dodatek v primeru, ko otrok ne bi redno obiskoval osnovne šole, v obdobju treh mesecev izplačeval v naravi in ne v denarju, najbolj razburja. »Vprašanje kaj so razlogi zakaj otrok ne prisostvuje pri obveznem pouku, ni nujno, da starši zanj ne skrbijo, lahko, da gre za druge razloge. Stroški vzgoje in izobraževanja nenazadnje še vedno obstajajo in srčno upam, da se tukaj ne cilja nekih že tako ali tako marginaliziranih družbenih skupin,« je do predloga kritičen dr. Luka Mišič. »Popolnoma jasno je, da gre za ljudi romskega porekla. Gre torej za specifičen, diskriminatoren ukrep, ki je naravnan na eno samo populacijo,« je prepričana Leskoškova. Iz vrst stroke prihajajo tudi svarila pred ločevanjem socialne in družinske politike in zakonodaje. »Namreč: sistem socialnega varstva je najširši sistem, ki si ga lahko zamislimo, in vključuje tako denarne dodatke kot storitve ter različne družbene skupine, ki morajo imeti dostop do denarja in storitev. Seveda je ena od teh družbenih skupin tudi družina. Ampak obstajajo tudi druge, recimo stari ljudje, samski, otroci brez staršev. Če tem skupinam odvzamemo pravico do denarnih dodatkov, jih diskriminiramo in v družbi povzročamo še večjo neenakost,« še dodaja Leskoškova.