Prehranski varuh Jože Podgoršek na nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v prehranski verigi opozarja že ves čas delovanja. Na začetku je dal prednost dialogu in deležnikom omogočil, da slabe prakse odpravijo sami. S prijavami sumov na Javno agencijo za varstvo konkurence (AVK) je zato počakal do januarja, saj ga je zanimalo, kakšne bodo nove pogodbe za leto 2016 in 2017, ki se sklepajo v tem času, je spomnil na novinarski konferenci v Ljubljani. V prijavah sumov se je osredotočil na pet trgovskih verig in javne prehranske obrate, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori in Slovenska vojska. Pri živilskopredelovalnih podjetjih in zadrugah je pri preprečevanju nepoštenih praks bolj uspešen, zato jih zaenkrat še ni predal AVK, je povedal.

Nepoštene prakse v trgovskih verigah

Čeprav se nepoštene prakse pojavljajo v celotni prehranski verigi, se najbolj koncentrirajo pri trgovskih verigah. Podgoršek je že v preteklosti povedal, da inovativnost pri nepoštenih praksah trgovcev nima meja, in to se do danes ni spremenilo. Med sumi nepoštenih praks, ki jih je zasledil pri trgovcih, so denimo vsiljevanje dodatnih popustov, tudi v višini do 20 ali 30 odstotkov, vsiljevanje zahteve po ekskluzivni prodaji artiklov le prek določene trgovske mreže in omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane račune. Na AVK je prenesel tudi problem akcijskih artiklov. Kar nekaj trgovskih verig se namreč poslužuje prakse, da zahtevajo v primeru tedenske akcije določenega artikla nižjo akcijsko ceno že 14 dni pred začetkom akcije, tudi za artikle s krajšim rokom trajanja od tega, in še sedem dni po zaključku akcije. "Potrošnik ima akcijsko ceno izdelka en teden, trgovec pa en mesec," je ponazoril.

Kazni do 200 odstotkov od vrednosti blaga

Dogaja se tudi, da trgovci v primeru, ko prodana količina akcijskega izdelka preseže načrtovano dobavo, od dobaviteljev zahtevajo plačilo kazni v višini do 200 odstotkov od vrednosti naročenega in nedobavljenega blaga. "To je stvar, ki se mi zdi absolutno res nepoštena," je dejal. Primere katerih petih trgovskih verig je prenesel na AVK, Podgoršek ni mogel konkretno povedati, je pa potrdil, da je največ nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj zasledil pri treh klasičnih trgovcih - Mercatorju, Sparu in Tuš. Z diskontarji, zlasti z Lidlom in Hoferjem, je poslovanje po podpisu pogodb enostavno in praktično brez nepoštenih praks, je pa težko priti do pogodbe, saj so še spretnejši pogajalci. "A tisti, ki preživi pogajanja, preživi s cenami in praksami, saj je poslovanje potem enostavno," je dejal Podgoršek.

Težave s plačili

Pri javnih prehranskih obratih se pojavljajo predvsem težave z zamudami pri plačilih. "To ni tako nepomemben trg v Sloveniji," je dejal in navedel, da samo šolski prehranski obrati na leto za hrano porabijo 120 milijonov evrov, ob upoštevanju ostalih obratov pa ta znesek letno doseže skoraj 250 milijonov evrov. V prihodnjih mesecih bo z AVK sodeloval pri ugotavljanju priglašenih sumov. Rokov za to na AVK nimajo, bodo pa poskušali do poletnih dopustov priti do končnih rezultatov, je pojasnil Podgoršek. Izvajalce je o prijavi sumov že obvestil in, kot je dejal, se je enega od direktorjev prijava "zelo dotaknila". Varuh bo zato najbolj vesel, če bodo izvajalci nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v vmesnem času odpravili sami.

Pritisk na dobavitelje se stopnjuje

Trgovina je v Sloveniji glede na evropske razmere nadpovprečno dobro razvita, zato se pritisk na dobavitelje stopnjuje. V Sloveniji je skoraj 60.000 kmetijskih gospodarstev s povprečno velikostjo 6,6 hektarja, kar je daleč pod evropskim povprečjem, lani je bilo registriranih 86 zadrug s prehransko dejavnostjo, imamo pa tudi nekaj manj kot 1000 živilskopredelovalnih podjetij, od katerih pa je res velikih manj kot 100. Imamo tudi osem trgovskih verig in številne druge manjšetrgovinice, ki imajo skupaj več kot 1000 marketov in supermarketov ter kakšnih 300 franšiznih trgovin. Podgoršek si zato želi, tudi v luči letošnjih volitev novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, da bi bili kmetje in zadruge še bolj povezani. "Leto 2016 po vseh obetih ne bo ravno najboljše leto za kmetijske trge," je dejal in dodal, da obeti za rast cen v Evropi niso najbolj optimistični. Z večjo povezanostjo zadrug in kmetov bi lahko s prihranki pri nabavnem trženju in na račun močnejše pogajalske pozicije ter posledičnega zmanjšanja nepoštenih praks po njegovi oceni prihranili 80 milijonov evrov letno. "V Sloveniji v kmetijstvu vsaki dve sekundi skozi okno vržemo pet evrov," je opozoril.

Foto: BoBo