Za večino evropskih poslancev dvomov ni. Dvojna kakovost izdelkov v enaki embalaži je nedopustna. "Počutimo se kot drugorazredni državljani. Čas je, da pokažemo, da ta parlament zastopa vse Evropejce, da ni zahoda in vzhoda in da smo vsi ena unija," pravi hrvaška evropska poslanka Biljana Borzan. Po pritisku vzhodnih članic in tudi v želji pomiriti siceršnje napetosti med vzhodom in zahodom EU so pred letom dni poslanci napovedali ukrepe, a se premika po polžje.

Rezultati testiranj še letos

Najprej naj bi s testiranji ugotovili, kako velik je problem, kakšne razlike se dejansko pojavljajo. Poleti je Evropska komisija pripravila enotno metodologijo testiranja, sprožili in sofinancirali so vseevropsko akcijo testiranja; rezultate pričakujejo do konca leta. A devet članic v akciji sploh ne sodeluje, so pa med izvajalkami testa tudi vse največje: Francija, Nemčija, Španija in Italija. "Zagotoviti želimo, da so podjetja, ki ravnajo nepravilno, kaznovana, in da se potrošniki v celoti zavedajo, kakšne izdelke kupujejo, je povedal italijanski poslanec v Evropskem parlamentu Nicola Danti. Tudi zato je komisija spomladi predlagala spremembo direktive o nepoštenih poslovnih praksah. "Če podjetja potrošnikom dajo vtis, da so izdelki, ki so v različnih naprodaj pod isto blagovno znamko v enaki ali zelo podobni embalaži, enaki, v resnici pa to niso, je to nepoštena poslovna praksa," je povedal Vytenis Andriukatis, Evropski komisar za zdravje in varno hrano.

Konkretnih predlogov ni

Komisija je doslej v zvezi z dvojno kakovostjo hrane predlagala le novo določbo, ki bi nacionalnim organom omogočila, da dvojno kakovost izdelkov oziroma pomembno razlikovanje v sestavi in značilnostih opredelijo kot nepošteno prakso – od primera do primera. V parlamentu pa terjajo, da dvojno kakovost uvrstijo na črni seznam trgovinskih praks, ki so opredeljene kot nepoštene v vseh okoliščinah. A pravila morajo biti jasna in smiselna, da bodo v praksi izvedljiva, smo slišali. "Ne potrebujemo novih predpisov, ampak predvsem boljše sodelovanje med pristojnimi organi držav članic. Ne potrebujemo populizma, ampak dosledno spoštovanje pravil," pravi evropski poslanec s Slovaške Ivan Štefanec. Poročevalka Olga Sehnalová odgovarja, da je rešitev enostavna: podjetja naj na embalaži jasno izpostavijo razlike in ponosno navedejo, da gre za upoštevanje regionalne pestrosti. O zakonodajnih rešitvah bodo poslanci razpravljali šele novembra na odboru. Tudi v Svetu, kjer sedijo članice, je predlog še na tehnični ravni. In to kljub pozivom, naj predlog potrdijo še pred majskimi parlamentarnimi volitvami.

Transmaščobam v Sloveniji šteti dnevi

V središču pozornosti je tudi bistveno zmanjšanje najvišje dovoljene vrednosti transmaščobnih kislin v živilih. Podatki mednarodnega raziskovalnega projekta Univerze v Köbenhavnu, kjer spremljajo razpoložljivost transmaščobnih kislin v živilih v različnih državah, so pred nekaj leti pokazali, da so bila živila z razmeroma visokimi vrednostmi transmaščobnih kislin na slovenskem trgu predvsem piškoti in vaflji. Kot nam je povedal dr. Steen Stender s koebenhavnske univerze, s katerim smo se pogovarjali ob robu njegovih predavanj v okviru Poletne šole Biotehniške fakultete v Ljubljani, so z omejitvijo vsebnosti transmaščob na Danskem že pred 25 leti orali ledino in v letih, ki so sledila, na ta način preprečili vsako leto od 800 do 900 smrti. Stender se je minuli teden mudil v Sloveniji in z nami pregledal tudi nekaj živil na policah enega od trgovcev. "Opazil sem, da so nekateri veliki proizvajalci že nehali uporabljati transmaščobe. Na seznamu sestavin ni več "delno hidrogeniranih maščob". To se je od leta 2014 spremenilo. V Ljubljani pa sem še vedno našel okoli 30 izdelkov, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe. Analiziral sem jih na Danskem in v nekaterih je ogromno transmaščob. Vsi ti izdelki niso iz Slovenije; nekateri so iz Hrvaške ali Srbije, nekateri pa tudi iz Slovenije." Dobra stran transmaščob, pravi Stender, je, da od njih ne moreš biti odvisen kot od kot od sladkorja ali od kajenja. "Nihče ni odvisen od transmaščob. Če jih odstranijo, tega ne opazi nihče, razen tisti, ki so z njimi služili."

Nekateri proizvajalci v Sloveniji transmaščob ne poznajo že poldrugo desetletje

Natanko pol leta pred uveljavitvijo novega pravilnika, ki v Sloveniji zgornjo mejo vsebnosti transmaščobnih kislin omejuje na največ dva grama transmaščob na 100 gramov izdelka, med proizvajalci in trgovci ni zaznati panike. Pri pekarni Pečjak, denimo, izdelki ustrezajo omejitvi že skoraj pol drugo desetletje. "Smo bili v tistem najbrž tudi eni redkih, ki smo imeli tako tehnološko znanje, da smo zadevo lahko izpeljali," je povedal direktor Silvester Pečjak. Priprave na zmanjšanje količine transmaščob so trajale leto dni, spremljale so jih tudi nekatere težave; cena rogljička se je takrat občutno zvišala. "Vajeni smo bili standardne margarine, ki je narejena na Balkanu in je balkanskega okusa ter jo prepoznamo kot dobro; potem smo morali uporabiti drugo margarino, iskali smo tako, ki bo dobra, in stroški surovin so precej narasli." Iz podjetja Don don, kamor sodi pekarna Grosuplje, so na naše vprašanje o načinu prilagoditve pravilom odgovorili, da tudi njihovi izdelki že ustrezajo novim omejitvam.

Trgovci: Do roka bomo ustrezno pripravljeni

Iz Spara Slovenija so nam odgovorili, da je količina transmaščobnih kislin del rednega preverjanja kakovosti izdelkov lastne blagovne znamke in da kakovost vseh izdelkov redno preverjajo pri strokovnih inštitucijah, tudi pri Biotehniški fakulteti. Dodali so, da vseskozi dosledno sledijo zakonodaji na tem področju in jo v celoti upoštevajo. Pri Hoferju pravijo, da so vrednost transmaščobnih kislin v živilih ustrezno omejili že z letom 2009; Mercator se na prilagoditve pripravlja. "Letos, ko je tudi država postavila nacionalni pravilnik za to področje, smo obvestili dobavitelje, monitoring izvajamo tudi sami in preverjamo vsebnosti transmaščobnih kislin," je povedala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek. Izdelkov lastne trgovske blagovne znamke novim pravilom še niso v celoti prilagodili. "Kjer so bili potrebni le manjši korektivni ukrepi, je to že izvršeno, kjer pa so prisotni še drugi vidiki in dejavniki, pa lahko rečem, da delamo vse potrebno in do roka bo to vse urejeno." Podobno za lastno blagovno znamko trdijo tudi pri Tušu, kjer izdelkov, ki presegajo predpisano mejo transmaščobnih kislin, ne sprejmejo več v asortiman. Dodali so, da so v preteklosti pri treh izdelkih zaznali prekomerno vsebnost in se z dobaviteljem takoj dogovorili za spremembo recepture. V Lidlu so zapisali, da so del mednarodne skupine in podrobnosti ne morejo razkriti; da se pravilniki po državah razlikujejo in da pogovori z dobavitelji potekajo na ravni celotne skupine.

V oddaji Koda bodo v torek, 2. oktobra 2018, ob 17:30 na 1. programu Televizije Slovenija preverjali, kdo bo vršil nadzor nad novo omejitvijo transmaščobnih kislin v živilih, koga sploh še zanima problem dvojne kakovosti hrane v vzhodni in zahodni Evropi ter kaj bo za zaščito potrošnikov ukrenila Evropska komisija.