Slovenske porabnike so pred tedni razburjala razkritja, da so številni mesni izdelki, ki nosijo oznako slovensko poreklo, v Sloveniji le malce obdelani in pakirani. Meso pa izvira iz kakšne sosednje ali še celo bolj oddaljene dežele. Največja potrošniška organizacija pa večkrat osupne javnost s svojimi testiranji, ki razkrivajo, da je vsebina živil bistveno drugačna od tistega, kar oglašujejo proizvajalci.

Nedavno je Evropsko unijo (EU) pretresala afera s konjskim mesom, ki je bilo dodano v nekaterih zamrznjenih pripravljenih jedeh, kot so bile mesne lazanje. Meso starih kljuset je bilo nadomestek za govedino. To je še posebej razjarilo prebivalce Britanskega otočja, kjer uživanje konjskega mesa (še vedno) velja za nekakšen tabu. V drugih državah EU-ja pa so organi, pristojni za varno hrano, pozneje preverjali DNK mesa v živilih, da bi odkrili, kaj je v resnici v živilih.

Toda zdi se, da so to bile zgolj obrobne aferice glede na izsledke svetovne policijske akcije, katere cilj je bil razkrivanje nezakonite proizvodnje hrane in izdelave prehranskih ponaredkov. Kot kaže, jih je precej tudi na evropskih trgih.

Policijska operacija, ki sta jo usklajevala Europol in Interpol, poimenovana Opson V, je potekala v 57 državah med lanskim novembrom in letošnjim februarjem (Slovenija sicer ni bila vključena). Policisti in drugi organi pregona so v tem času zasegli 10.000 ton in milijon litrov, tudi zdravju nevarne, hrane in pijače.

Kakšne ponaredke so odkrili organi pregona v omenjeni akciji?

Nekateri izsledki preiskav in strožjega mejnega nadzora v državah EU-ja so bili presenetljivi tudi za vsega hudega vajene organe pregona. V Veliki Britaniji so tako zasegli 1800 litrov „ilegalnega“ vina, 600 litrov alkoholnih pijač in drugega neidentificiranega alkohola ter zaprli nezakonito tovarno vodke, ki so jo izdelovali kar iz čistila za steklo. V Grčiji so odkrili tri nezakonite destilarne alkohola in pri tem zaplenili opremo in 7400 steklenic ponarejenih alkoholnih pijač.

Na Madžarskem, v Italiji, Litvi in Romuniji so cariniki in policisti zasegli ponarejene čokolade in druge sladkarije ter brezalkoholne ponaredke penečega se vina, namenjenega otrokom. Izvozili naj bi ga v države na zahodu Afrike. Madžarski varuhi prehrane so odkrili dve toni račjega mesa, ki naj bi ga preprodajali kot gosja jetra. V sosednji Italiji pa so naleteli na več kot 85 ton zelenih oliv, ki so jih obarvali z modro galico (bakrovim sulfatom), s čimer so pridobile izrazitejšo barvo.

Nekatere najdbe pa so bile naravnost groteskne. Na bruseljskem letališču so odkrili nekaj kilogramov opičjega mesa, francoski uradniki pa so zasegli in uničili 11 kilogramov kobilic in 20 kilogramov gosenic.

Arašidi namesto pinjol

Odkritja na drugih koncih sveta niso nič manj pretresljiva. V Avstraliji so arašide prepakirali in jih označili ter prodajali kot pinjole. Alergija na arašide je ena najpogostejših in najhujših alergij na hrano ter lahko povzroči hudo alergijsko reakcijo anafilakso, ki lahko povzroči tudi smrt. V Sudanu so zaplenili 9 ton ponarejenega sladkorja in ugotovili, da je onesnažen z umetnimi gnojili. V Južni Koreji so prijeli trgovca s ponarejenimi prehranskimi dopolnili, ki jih je po medmrežju prodajal kot naravne shujševalne preparate. Vsebovali so številne škodljive substance. V samo desetih mesecih naj bi z njimi zaslužil okoli 170.000 dolarjev. Bolivijski policisti pa so odkrili skladišče z več tisoč konzervami sardin, ki so bile opremljene s ponarejenimi nalepkami, v tistih krajih priljubljene perujske ribje blagovne znamke.

"Ponarejena in nevarna hrana in pijača ogrožata zdravje in varnost ljudi po svetu, ki večkrat nezavedno kupujejo ta potencialno nevarna živila," je v izjavi za javnosti dejal Michael Ellis, vodja Interpolovega oddelka, ki nadzoruje promet z nezakonitimi izdelki in je usklajevala omenjeno operacijo, v kateri so bili po njegovih besedah zasegi večji kot v preteklih letih.

Rast cene hrane in narava svetovnih prehranskih verig omogoča zločinskim združbam, da prodajajo živilske ponaredke in nekakovostno hrano v multimilijardni kriminalni industriji, ki lahko pomeni resno zdravstveno tveganje za nič hudega sluteče kupce, je opozoril vodja ekipe Europola za kriminaliteto na področju intelektualne lastnine Chris Vansteenkiste.

"Otoček sredi jezera"?

Slovenija v operaciji Opson V ni sodelovala. Ker je očitno nekakšen "otoček sredi onesnaženega jezera". "Tudi naše operativne ugotovitve iz zadnjega obdobja ne potrjujejo, da bi bili tovrstni primeri pri nas," so o tem, zakaj se slovenska policija ni pridružila operaciji Opson V, sporočili z generalne policijske uprave.

Na finančni upravi (FURS), v okrilje katere sodijo cariniki, pravijo, da je bilo v zadnjih letih zaseženega blaga iz kategorije hrane in pijače zaradi suma, da gre za kršitev pravic intelektualne lastnine, zelo malo. V preteklosti je bilo zaseženih le več mesnih in mlečnih izdelkov, ki so jih potniki vnašali v osebni prtljagi. Vendar se je to po vstopu Hrvaške v EU močno zmanjšalo.

Odpoklica goljufivih živil še ni bilo

Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi poudarja, da obstaja več vrst zavajajočih goljufivih praks z živili: "Tiste, ki imajo vpliv na varnost živil in prakse, ki kupce s posredovanimi informacijami zavajajo z namenom večanja prodaje."

"Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v okviru nadzora nad zavajajočimi oz. goljufivimi praksami v povezavi z živili ugotavlja zlasti kršitve, vezane na zavajanje z označevanjem oz. oglaševanjem živil (npr. navedbami napačnega porekla živila, vrstnih specifičnosti živil (napačna vrsta rib, oljčnega olja, poimenovanje vrste medu glede na botanični izvor), navajanje zdravstvenih trditev v smislu zdravljenja itd.). Do zdaj na upravi še nismo opazili umika/odpoklica živil zaradi goljufive prakse, ki bi vplivala na varnost živila," pravi Posedi.

Ali obstaja možnost, da je bila hrana, ki so jo zasegli tuji pristojni organi v omenjeni akciji, morda izvožena tudi v Slovenijo oz. se je celo konzumirala? Posedi pravi, da je glede prehranskih ponaredkov v EU-ju vzpostavljena računalniška aplikacija, imenovana Sistem administrativne pomoči (AAC sistem), ki je namenjena izmenjavi podatkov med državami članicami. Prav tako obstaja tudi seznam kontaktnih točk za potvorbe z živili za vse države članice.

"V primeru potvorb živil, ki bi bile povezane s Slovenijo, bi morali prejeti obvestilo bodisi preko AAC sistema bodisi na kontaktni naslov za potvorbe. Do zdaj o distribuciji teh živil v Slovenijo nismo bili obveščeni," še razlaga prvi mož uprav za varno hrano.