Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo lani za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leto prej. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je bilo v bolnišnicah za več kot 20 odstotkov manj obravnav kot v enakem obdobju lani. Za temi številkami so hudo bolni ljudje, ki vsak dan trepetajo za življenje. Med njimi je tudi 62-letni Zasavčan. Januarja je izvedel, da ima raka na mehurju, in bil napoten na operacijo v Splošno bolnišnico Celje. "Prvi datum operacije je dobil šele po treh mesecih, 8. aprila, nekaj dni pred operacijo pa so ga poklicali in mu sporočili, da zaradi covidnih razmer ne bo operiran," je povedala njegova hči. Nov termin je bil 22. aprila, a tudi drugič so mu operacijo prestavili. "Takrat sem ga peljala v bolnišnico, šel je na sprejem in zdravnik mu je rekel, da takih posegov še ne smejo opravljati zaradi covida in da je bolnišnica prepolna zaradi covidnih bolnikov," je še povedala zaskrbljena hči, ki nam je pozneje sporočila, da so očeta včeraj končno sprejeli v celjsko bolnišnico, kjer naj bi bil danes operiran.

Zastopnica pacientovih pravic: čakalne dobe se niso podaljšale le zaradi covida 19

Podobnih zgodb je še mnogo več, opozarjata zastopnici pacientovih pravic iz Ljubljane in Maribora, Duša Hlade Zore in Adela Postružnik. Največ pritožb so v Mariboru prejeli od bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje na oddelkih nevrokirurgije, kardiologije in ortopedije. "Na območju Maribora so se na zastopnike obračali bolniki, ki so jim na nevrokirurgiji termin prestavili ali pa ga sploh niso dobili. Nazadnje sem obravnavala primer pacienta, ki je bil osem dni hospitaliziran na oddelku za kardiologijo v UKC Maribor, z diagnozo trižilna koronarna bolezen. Po odpustu iz bolnišnice je bil napoten na operativni poseg. Vendar od aprila, ko je zapustil bolnišnico, do danes ta pacient še nima termina za poseg,« pove Postružnikova. Število pritožb zaradi zaostankov in podaljševanja čakalnih dob, ki so nastopile zaradi tega, je v zadnjem času močno poskočilo tudi v Ljubljani. »S tem se zastopniki ukvarjamo vsak dan. Pacienti so zaskrbljeni in nezadovoljni, predvsem pa dvomijo, da je zgolj epidemija kriva za vse, kar se dogaja. Čakalne dobe se samo zaradi covida niso mogle podaljšati za toliko mesecev,« meni Duša Hlade Zore, ki je prepričana, da je eden pomembnih vzrokov za dolge čakalne dobe slaba organizacija dela.

Plačali smo za storitve, ki jih ni bilo

Kljub temu smo pacienti ves čas plačevali nič manjše zneske dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To zavarovanje krije od 10 do 30 odstotkov cene za večino zdravstvenih storitev in tretjino cene zdravil. Skoraj v celoti med drugim krije zobno protetiko in medicinske pripomočke za vid. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice lani od prihodkov iz zavarovalnih premij prejele 626 milijonov evrov, v zdravstveni sistem pa vplačale 501 milijon evrov. Ostalo jim je torej 125 milijonov. 61 milijonov evrov so zavarovalnice oblikovale v rezervacije za potrebe nacionalnega razpisa, ki bo namenjen skrajševanju čakalnih dob. Razpisa lani ni bilo in ga še vedno ni. Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da bo, če bodo razmere dopuščale, ta objavljen do konca junija, po objavi svežnja PKP 9, in da naj bi zasebne zdravstvene zavarovalnice vanj prispevale med 45 in 60 milijoni evrov. Vrednost nacionalnega razpisa je odvisna od obsega in izbora storitev, ki pa ga še pripravljajo, so še pojasnili na ministrstvu za zdravje. Glede na to, da so po podatkih AZN-ja zavarovalnice lani za obratovalne stroške porabile 47 milijonov evrov in jim je ostalo 17 milijonov evrov dobička, kar je 7 milijonov več kot leta 2019, bi bila vrednost razpisa lahko tudi višja.