Delegirani akt, s katerim je Evropska komisija dodelila izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran, je začel veljati ta teden. Za Hrvaško je zgodba s teranom s tem končana, a Slovenija aktu odločno nasprotuje, zato je do konca avgusta napovedala tožbo proti Evropski komisiji, čemur je danes vlada prižgala zeleno luč. Židan pričakuje, da bo Slovenija vložila tožbo na Sodišče EU nekaj tednov pred rokom. "Osnutek je že napisan na 35 straneh. Pravnim in drugim strokovnjakom bo sedaj na voljo gradivo, da ga pregledajo in po potrebi izboljšajo," je dejal. Rok za vložitev tožbe se sicer izteče 19. Septembra. "Odločitvi komisije Slovenija nasprotuje z načeli pravne varnosti, zaupanja v pravo, varovanja pridobljenih pravic, legitimnih pričakovanj, sorazmernosti in medinstitucionalnega ravnovesja. Komisija je prekoračila tudi obseg pooblastil, ki so ji podeljene," je pojasnil Židan.

Slovenijo bo zastopal priznani odvetnik iz Münchna

Obenem je vlada na dopisni seji pooblastila tudi priznanega odvetnika Rolanda Knaaka iz Münchna, da poleg državnega pravobranilstva zastopa Slovenijo pred Sodiščem EU v tej tožbi. Kot je dejal Židan, je Knaak mednarodno priznani strokovnjak za pravo intelektualne lastnine in že sodeluje pri pripravi tožbe. Minister tudi ocenjuje, da lahko prisotnost Knaaka bistveno pripomore pri zastopanju Slovenije. Židan je opozoril, da je tovrstna prekoračitev pristojnosti komisije že odprla Pandorino skrinjico. "13. julija so se že pojavile nove zahteve držav za nove izjeme in s tem se sistem zaščit produktov, ki je pomemben za EU, dodatno slabi," je še opozoril minister. Slovenija meni, da odločitev komisije pomeni poseg v obstoječo zaščito, ki vodi v zavajanje potrošnikov in s tem povzroči veliko gospodarsko škodo zaradi morebitnega upada prodaje in razvrednotenja obstoječe zaščitene označbe porekla.

Z delegiranim aktom komisija legalizira vse kršitve

Židan je poudaril, da bo z delegiranim aktom pridelovalcem ene države članice pet let po zaključku pristopnih pogajanj podeljena dodatna izjema za označevanje vina z zaščito označbe porekla druge države članice, brez njenega soglasja. Spomnil je, da za zaščito vin na evropski ravni obstajajo predpisane procedure, ki jih morajo spoštovati vse države članice. "Slovenija v času pristopnih pogajanj Hrvaške k EU ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje. Z delegiranim aktom komisija legalizira vse kršitve v zvezi z nezakonitim označevanjem vina, na katere je Slovenija stalno opozarjala. S tem, ko hrvaški proizvajalci vina že ves čas v neposredni bližini območja pridelave terana z zaščiteno oznako porekla nemoteno označujejo svoje vino z identičnim nazivom, čeprav tega ne bi smeli, povzročajo proizvajalcem vina teran nelojalno konkurenco in ekonomsko škodo," je še opozoril Židan.

Vloga Hrvaške za podelitev izjeme

Ob tem je poudaril, da v celotnem postopku ni bila ugotovljena vloga Hrvaške za podelitev izjeme, niti ni neposredna vloga za dodelitev izjeme za sorto teran razvidna iz dokumentacije, ki jih je Hrvaška objavila na svoji spletni strani. Uradno so na komisiji v torek napovedali, da bo delegirani akt začel veljati v sredo, ko se je iztekel tudi rok za ugovor, dejansko pa so ga objavili vi petek (21.7.), je razvidno iz objave v uradnem listu EU. Z Evropske komisije so v minulih dneh ob napovedi slovenske tožbe sporočili, da je dostop do sodišča EU na voljo vsem članicam povezave in da jemljejo na znanje namero Slovenije, da se bo z zadevo teran obrnila na sodišče.

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.