Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Kinu Šiška se začenja glasbeni festival MENT. V Pokrajinskem muzeju Celje so odprli razstavni prostor Savinja, kjer predstavljajo arheološke najdbe iz reke Savinje, ki skozi stoletja razkriva bogato zgodovinsko dogajanje v tem prostoru. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava predmetov iz zaporov in taborišč - Moč predmetov. V gledališču Koper pa so uprizorili dramo Dnevi zavrženosti, po istoimenskem delu priljubljene italijanske avtorice Elene Ferrrante.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.

Obiskali smo Čudežne zverinice na Bledu, kjer smo spoznavali najbolj pogoste eksotične hišne ljubljenčke, se poučili o njihovi oskrbi, rokovanju, prehrani in značajskih potezah. Družili smo se s posvojenimi živalmi srčne Saše Bigec. Svetujemo kdaj, s čem in kako hraniti ptice pozimi. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Spodbuda za nastanek dveh oddaj, ki predstavljata Gorico in Novo Gorico, je bila razglasitev Evropske prestolnice kulture za leto 2025. Dve mesti z enakim imenom ločuje državna meja ter ju zaznamuje različen zgodovinski razvoj in karakter. Gorica je danes del italijanske države, nekdaj pa je bila upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče severne Primorske z bogato zgodovino in dediščino, ki se je stoletja oblikovala pod habsburško nadoblastjo. Televizijska ekipa je obiskala ključne spomenike, kot so grad, stolnica in trg Travnik, zlasti pa je iskala slovenske spomine, ki so se odtisnili v mestu in okolici. Te sta pomagala odkrivati poznavalec goriške kulturne zgodovine Aldo Rupel ter novinarka in publicistka Erika Jazbar. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj.

Po drugi svetovni vojni je državna meja med Italijo in Jugoslavijo odrezala zgodovinski center od njegovega zaledja. Novo urbano središče je zasnoval vodilni povojni arhitekt Edvard Ravnikar, nato se je urbanistično in arhitekturno razvijalo vse do našega časa. Utemeljitev mesta, urbanizem in arhitekturo bosta predstavila urbanist in arhitekt Tomaž Vuga ter umetnostna zgodovinarka in konservatorka Alenka di Battista. Ekipa pa se je posebej posvetila vprašanju meje in obiskala tudi kompleks frančiškanskega samostana na Kostanjevici, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Spodbuda za nastanek dveh oddaj, ki predstavljata Gorico in Novo Gorico, je bila razglasitev Evropske prestolnice kulture v letu 2025. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Magda Lapajne.

Ko spoznaš umetnico in svetovljanko s toliko talenti, kot jih ima Alya Elouissi, se zdi, da je na svetu premalo besed, s katerimi bi lahko opisali, kaj vse počne v življenju. Ob njej posameznik dobi občutek, da prehiteva čas ali – kot je rekel Oscar Wilde – zagleda jutranjo zarjo, preden se zdani. Igralka, pevka, pesnica, plesalka in manekenka je skoraj ves čas na poti, saj živi med Ljubljano, Londonom, Moskvo in Alžirijo, vse bližje pa ji je tudi Hollywood.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Naraščajoča gladina morij in vedno pogostejše poplave so nove okoliščine, ki jih morajo pri svojem delu upoštevati urbanisti in arhitekti. Kaj pomeni gradnja tako imenovanega vodoodpornega ali spužvastega mesta? Kakšnih rešitev so se domislili v različnih evropskih mestih? In kako so se izdelave prostorskih načrtov za kraje na Koroškem, ki so jih leta 2023 prizadele poplave, lotili študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo?

Avtorica: Polona Balantič

To je zgodba o učitelju, etnologu, pisatelju in politiku Vinku Möderndorferju, o življenju v času revolucij in svetovnih vojn.

Vinko Möderndorfer je med ljudmi pustil globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke. Kot učitelj je poskusil z novim pedagoškim procesom, ki ga je teoretično in praktično utemeljil v dveh knjigah. Menil je, da je treba slovensko šolo postaviti na nove temelje, kjer pedagog ni več avtoritarni trinog temveč resnično učitelj in prijatelj. S svojim bogatim etnološkim opusom je Vinko Möderndorfer brez dvoma tudi eden pomembnih slovenskih etnologov. Politika mu ni bila nikoli naklonjena. Njegovo življenje so spremljali politični procesi in zapori, v socialistični Jugoslaviji so ga celo zaprli na zloglasni Goli otok. Koroška trma in občutek za pravičnost sta mu pomagala preživeti v vseh režimih. Tisti, ki je zgradil šolo, je samo ena izmed mnogih tragičnih zgodb iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki je usodno zaznamovalo naš čas.

A Súlypont című adás témája a kilencedik osztályos tanulók pályaválasztása és a továbbtanulás.

Tema oddaje Težišče je izbira poklica devetošolcev in nadaljnje izobraževanje.

Ali smo v današnji družbi zvesti pri ohranjanju spomina? Ali je zgodovina res učiteljica življenja? Na ta in podobna vprašanja odgovarja novinar Peter Verč, ki zadnja leta poučuje zgodovino, slovenščino in zemljepis na prvostopenjskih srednjih šolah. Na začetku oddaje reportaža o fašističnem koncentracijskem taborišču v Viscu. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Antje Gruden, Jan Leopoli in Luana Grilanc, ki podpisuje tudi režijo.

Oči, stric Črt in Srečkov oči se mrzlično pripravljajo, da bodo na vrtu izruvali dva drevesna štora. A načrt se izjalovi, ko Brina, Binka in Mufka na enem štoru odprejo salon za nego nohtov. Očija čakajo naporna pogajanja, preden se sporazume z otroki, da končno doseže svoj cilj.

Ježevec se zvije v kroglo in izgine med številnimi Uranovimi lunami. Mali Timotej ga išče. Pri tem odkrije planet, ki se ne vrti tako kot drugi. Zanima ga, zakaj je tako.

Mirza pokliče Pio in jo ponovno popolnoma zmede. Jaka Car se začne navduševati nad umetnostjo. Sodelovanje dr. Vasje in Gabra je vse intenzivnejše. Nasploh se zdi, da je dr. Vasja posegel v mnoga življenja bolj, kot so se nekateri tega zavedali. Se bodo Anini strahovi glede dr. Vasje končno uresničili?

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.

Narava je nekaterim rastlinam ponudila zares skope pogoje – rastejo na strmih, celo navpičnih površinah in popolnoma brez zemlje. Človek poskuša s posebno zasaditvijo, ki ji pravimo tudi vertikalna, naravni fenomen posnemati in ga vključiti v človekovo okolje. Zelene stene na zunanjih fasadah stavb in v notranjih prostorih filtrirajo zrak, znižujejo poletne temperature in celo čistijo vodo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju?

Dokumentarna oddaja Hčere Svete dežele prikazuje življenje otrok in mladostnikov sredi vojne med Palestinci in Izraelci. Na Zahodnem bregu so vsak dan priče sovraštvu, nasilju, zračnim napadom, vojaškim vpadom in pogrebom. Režiser Marcel Mettelsiefen je po napadu 7. oktobra 2023 več mesecev spremljal ter snemal judovsko in palestinsko družino. Džana je desetletna deklica, ki z družino živi v begunskem taborišču v Dženinu, kjer je središče palestinskih oboroženih skupin. Na tem gosto poseljenem območju živijo civilisti skupaj z oboroženimi borci. Džana je vsak dan priča uničenju, napadom iz zraka in streljanju. Ves čas živi v strahu. Šestnajstletna Renana živi v nezakoniti judovski naselbini Havat Gilad na Zahodnem bregu. Njenega očeta, ki je bil rabin, so ubili palestinski uporniki. Njegova smrt jo je močno zaznamovala in spremenila. Zdi se ji, da mora z orožjem braniti svojo deželo, kar pa zelo skrbi njeno mamo …

STATE OF RAGE / Španija / 2024 / Režija: Marcel Mettelsiefen

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Začel se je mednarodni filmski festival Berlinale, na katerem se predstavlja tudi pet filmov s slovensko udeležbo; štirje so uvrščeni v tekmovalne programe. Pripravili smo reportažo z mednarodnega glasbenega festivala MENT. Sinoči smo v mariborski dvorani Union obiskali koncert Simfoničnega orkestra Konservatorija Maribor s solisti. V razstavišču Galerije Fotografije pa smo si ogledali razstavo Borisa Gaberščika in Sergia Scabarja Ideja tišine.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Januarja letos je v Slovenski filharmoniji potekal baročni festival. V izvedbi komornega zbora Megaron in baročega orkestra smo lahko slišali znameniti oratorij Mesija G. F. Händla, v okviru Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa so bila izvedena dela J. S. Bacha, najbolj znanega baročnega skladatelja, čigar glasbo slovenski orkestri igrajo vse leto. V oddaji bomo spoznali tudi cikel koncertov Stara glasba na Novem trgu, ki potekajo v okviru ZRC SAZU-ja, ter pomen odkrivanja slovenske glasbene dediščine. Ob razmišljanju izvajalcev o baročni glasbi bomo odstirali tančico s tako imenovane stare glasbe in spoznali, da zanimanje zanjo pri nas in po svetu nikakor ne usiha, ampak se povečuje, saj je vedno več izdelovalcev starih glasbil. Prav tako je vse več zanimanja za izobraževanje na tem področju in izvajanje te glasbe.

Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.