Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je najstarejše slovensko priznanje na tem področju, saj so omenjene nagrade dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij najboljšim slovenskim podjetnikom in gospodarstvenikom podelili že 46-tič oz. so bile prvič podeljene že leta 1969.

Med lanskimi lavreati je bil kot edini predstavnik Gorenjske, ki je nekoč sodila med najpomembnejše slovenske industrijske regije, direktor loškega podjetja Polycom iz Poljan nad Škofjo Loko Iztok Stanonik.

"V primerjavi s panogo dosega podjetje bistveno boljše rezultate tako v dodani vrednosti kot v prihodkih na zaposlenega. Izjemno povečuje tudi donosnost kapitala in sredstev ter čisti dobiček, ki se je v zadnjih treh letih početveril. K pospešeni rasti prodaje, ki je 66-odstotno usmerjena na tuje trge – EU, Ameriko in Azijo – prispeva stalni razvoj, ki mu namenijo 11 odstotkov celotnega prihodka," je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisal GZS.

Polycom je družinsko podjetje v lasti bratov Iztoka in Igorja Stanonika, ki se, kot navajajo na svoji spletni strani, ukvarja s predelavo plastičnih mas in izdelavo zahtevnih orodij za brizganje, izdeluje tehnično zahtevne izdelke in montira sklope za avtomobilsko industrijo, kompresorsko tehniko, elektroindustrijo, gospodinjske aparate in izdelke za osebno nego ... ter trenutno daje delovna mesta številnim okoliškim prebivalcem.

Polycom je vse do pred kratkim ostal zvest svojemu domačemu kraju in šele leta 2012 so odprli nov obrat v Črnomlju, v poslovnih prostorih nekdanjega Danfossa, ki je zaradi domnevno boljših in ugodnejših pogojev preselil svojo proizvodnjo na Slovaško, zaradi česar so brez dela ostali številni belokranjski delavci.

Kako se je začela zgodba o uspehu?
"Začetek našega podjetja sega v leto 1985, ko smo začeli opravljati dejavnost v kleti družinske hiše v Škofji Loki. Ob nekem srečanju s prijateljevim očetom smo se pogovarjali, kako bi izdelali nadomestek lesenih ročajev za nižjo ceno. Šlo je za množično proizvodnjo pohištva za Rusijo. Vprašal sem ga, kakšna je še sprejemljiva cena, odšel domov in začel računati. Hitro sem ugotovil, da bi z izdelavo plastičnega ročaja dobro zaslužil, in tako se je delo začelo. Poleg omenjenega ročaja je bil tu še izdelek, ki smo ga videli pri stricu na Dunaju. Šlo je za gobico, ki je ugašala cigarete. Žal se omenjeni izdelek pri nas ni kaj dobro uveljavil," se prvih začetkov sredi osemdesetih let spominja Iztok Stanonik.

"Na začetku smo imeli le en stroj, ki je zahteval veliko ročnega dela. Spominjam se, da smo spat hodili opolnoči, nato pa vstajali ob treh zjutraj, da smo ‘nahranili’ stroj in pospravili narejene izdelke. Brez pomoči domačih verjetno ne bi bilo Polycoma v tej obliki. Z bratom Igorjem sva poleg dela na strojih skrbela še za vse drugo, komercialo, nabavo, prodajo, organizacijo, marketing … S prvimi zaslužki smo najprej vrnili posojila, potem pa smo začeli razmišljati o razširitvi in posodobitvi proizvodnje," še dodaja.

Več kot 70 odstotkov izdelkov gre v izvoz
Večina izdelkov, okoli 70 odstotkov, konča na tujih trgih, tako v EU-ju, v Severni in Južni Ameriki, na Japonskem ter tudi v "največji tovarni na svetu" na Kitajskem. Marsikateri izdelek iz Poljan je namreč mogoče najti v najprestižnejših avtomobilih. Poleg priznanja GZS-ja je bil Polycom deležen še enega, vsaj za njih zelo uglednega priznanja. Največji proizvajalec amortizerjev na svetu, nemški Stabilus, jim je kot prvim podelil naslov najboljšega dobavitelja.

Med pomembnejše uspehe svojega podjetja Stanonik uvršča tudi razvoj plastičnega nosilca za pedal pri BMW-ju v letu 2007. "S tem smo zmanjšali maso nosilca za polovico, kar se pozna pri porabi goriva, ceni in možnosti reciklaže. Posebno pozornost posvečamo tudi razvojnim projektom na področju orodjarstva razvoju novih orodij. V zadnjem letu smo izdelali več kot 100 orodij in razvili prav toliko avtomatiziranih in robotiziranih procesov,“ pravi Stanonik.

S Volkswagnom, denimo, razvijajo trenjski čep za zobato krmilno letev. Projekt obsega dva izdelka, ki sta sestavni del avtomobilskega volana. Dodana vrednost projekta je zamenjava kovinskih delov s tehnično plastiko.

Projekt v nekdanjem Danfossu v Črnomlju pa je povezan s singapurskim podjetjem Flextronics, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev t. i. OEM-elektronske opreme in naprav, ki jo nato njihove stranke tržijo pod svojimi blagovnimi znamkami. Za njih izdelujejo plastični sestavni del enega svetovno najbolj priljubljenih kavnih avtomatov Nespresso.

Brez vlaganja v razvoj ni prihodnosti
Njihovi dosežki so tudi plod vlaganja v razvoj. "V podjetju imamo razvojno skupino z desetimi raziskovalci in devetimi strokovnimi sodelavci, ki ima svoj načrt in zastavljene cilje. Med gospodarsko krizo, ki je sledila letu 2007, smo v razvojni skupini izboljševali izdelke in pilili procese. K vlaganju v razvoj nas spodbujajo tudi kupci, ki želijo dodatne prihranke in izboljšave. Naša tržna niša je za številne zelo zanimiva, predvsem s stališča prihrankov. Interni razvojni projekti se nanašajo predvsem na osvojitev novih tehnologij brizganja izdelkov ter vpeljavo ekološko in ekonomsko sprejemljivejših materialov v izdelke," pravi Stanonik.

Njihova pot pa kljub neprestani rasti prihodkov in širjenju proizvodnje ni popolnoma gladka, temveč včasih občutijo bridkosti slovenskih ovir gospodarstvu. "Za naložbe smo želeli dobiti posojilo za novo opremo. A se je zapletlo pri bančnih, precej nemogočih pogojih. Tudi obresti ne spodbujajo ne rasti podjetij, ne vlaganj v nove projekte," opozarja dobitnik nagrade GZS-ja.

Slovenija mora slediti EU-ju
In kaj bi Iztok Stanonik storil za izboljšanja slovenskega poslovnega okolja, če bi se "hipotetično“ seveda, znašel v vlogi ministra za gospodarski razvoj?

"Čisto praktično, naredil bi tako, kot smo vajeni v podjetjih. Postavimo cilje, ki jih želimo doseči v prihodnje, nato določimo načrt dejavnosti in strategije, ki nas vodijo do teh ciljev. Kazalnike mesečno spremljamo in prilagajamo strategijo. Razvojni oddelek je povezan s trženjem, kjer skupaj iščemo nove priložnosti na trgu. Sklepam, da tudi država deluje podobno," meni prvi mož Polycoma.

Po njegovem mnenju je za Slovenijo bistveno vprašanje, kam se bo razvijalo območje EU-ja in tem strategijam in ciljem bi bilo treba slediti.

"

Zdi se mi, da imamo še mnogo prostora pri izkoriščanju naravnih virov, kot je na primer les, naravne danosti države za pospeševanja področja turizma, premalo izkoriščamo potencial, znanje in inovativnost mladih ljudi, z energetsko sanacijo zaostajamo, cestna in železniška infrastruktura je slaba. Če bi zagnali ta področja, bi bilo dovolj dela za nekaj tisoč zaposlenih. Seveda je treba izboljšati financiranje projektov, dostop do virov, manj birokratskih ovir, nižje takse," še dodaja.

Ali pa bi Slovenija izbrala strategijo po zgledu drugih držav: "Morda bi bilo dobro, da bi poleg diverzifikacije gospodarske dejavnosti poiskali eno ključno, tako kot ima, na primer, Nemčija močno razvito strojegradnjo in avtomobilsko industrijo, mi pa bi npr. razvijali …"