Pri Fordu so se že pred nekaj leti odločili, da bodo prodajali samo še tiste modele, ki so prodajno uspešni. To je pomenilo konec za nekatere nišne in manjše modele, po drugi strani pa priložnost za prodajno uspešne. K tej potezi je prispevala veliko še odločitev o globalnih avtomobilih. Tako je pot do Evrope in Slovenije našel tudi velik SUV explorer.

V Ameriki so takšni modeli popularni že vrsto let, v Evropi pa se je vse začelo s popularizacijo velikih križancev. Avto je velik, širok in visok, na kratko mogočen. Vseeno se zdi, da je oblikovno dovolj mikaven za evropski trg, čeprav gre za tipičen mišičast ameriški SUV.

Prostoren za sedem

Ameriški avtomobili so drugačni tudi v notranjosti. Manj je poudarka na detajlih, več na uporabnosti in prostornosti. V explorerju bodo odlično sedeli štirje odrasli, na sredinskem sedežu se sicer lahko sedi, a za daljše poti bi ta sedež izpustil. Zadaj sta še dva, precej bolj razkošna, kot sredinski v drugi vrsti, a je prostornost na njem precej odvisna od potnika v drugi vrsti. S pomičnim sedežem je pač treba najti prostorski kompromis.

Najbolje se brez dvoma sedi na vozniškem sedežu. Delovni prostor ni nič posebnega, a je udoben, prostoren in ponuja vse, kar voznik potrebuje. Vključno z digitalnimi merilniki, volanskimi stikali in sredinskim zaslonom. V dobi digitalizacije in tekmovanja kdo ima večjega, explorer sicer potegne kratko, a dobrih deset palcev velik zaslon vseeno ni med najmanjšimi. Bolj pomembno je to, da deluje in da je relativno hitro odziven.

Hibridni sistem vzrok za prodajo v Evropi

Glavni razlog, zakaj je ta avto Ford sploh pripeljal v Evropo pa tiči pod motornim pokrovom. Na prvi pogled 3-litrski bencinski šestvaljnik deluje potraten z gorivom. Ker so Američani dodali še električno pomoč, je explorer priključni hibrid. Skupna moč je 336 kilovatov, še bolj impresivnih pa je 825 Nm navora. Če bodo litij-ionske baterije s kapaciteto 13,6 kWh ure polne, je lahko poraba bencina po Fordovih pričevanjih skromne tri litre za 100 prevoženih kilometrov. Naš normni krog je zahteval okroglih pet litrov, pri čemer smo skoraj polovico 100-kilometrske poti prevozili na elektriko. Že preprost izračun pove, da je bila zgolj bencinska poraba 10 litrov, seveda ob zmerni vožnji. Če želite razjeziti fordovih 336 kilovatov moči, bo verjetno tudi 15 litrov za 100 prevoženih kilometrov premalo.

Celoten test Fordovega velikana si lahko pogledate v video prispevku iz oddaje Avtomobilnost.