Kaj je Hyperloop?
Je zamisel o obliki hitrega in energetsko učinkovitega prevoza znotraj cevi z nizkim tlakom. Zaradi tega in zaradi brezstičnega pomikanja vozil znotraj cevi bo močno zmanjšana količina trenja. Posledično bo za poganjanje vozil v ceveh potrebna bistveno nižja količina energije. Znotraj podtlačnih cevi bodo transportna vozila dosegala hitrost 1.220 kilometrov na uro. Zato omenjeni vizionar bodočim potnikom zagotavlja hitra in udobna potovanja.

Idejo energetske učinkovitosti je ustanovitelj Tesle razvijal naprej, saj namerava na transportnih ceveh postaviti tudi solarne celice. Celoten sistem naj bi, po njegovih besedah, proizvedel več električne energije, kot jo bo za svoje delovanje porabil. Ob predstavitvi ideje je napovedal, da bo gradnja infrastrukture med San Franciscom in Los Angelesom stala približno šest milijard ameriških dolarjev. Razdaljo med omenjenima mestoma pa bodo potniki premagali v pol ure.

Ideja Hyperloop dobiva realne razsežnosti
Čeprav je bila ideja predstavljena že leta 2013, se je oprijemljivo uresničevanje ciljev začelo pred samo nekaj meseci. Trenutno se z gradnjo preizkusnih odsekov ukvarjajo tri podjetja. Elonov Space X gradi približno kilometer in pol dolgo pomanjšano transportno cev v neposredni bližini sedeža podjetja. Začetek testiranj prototipnih vozil so napovedali za konec letošnjega poletja.

Svoje ideje in zasnove pa uresničujeta še podjetji Hyperloop Technologies inc., ki svojo progo že gradi v Nevadi. Na mestu vodilnega v omenjenem podjetju je Rob Lloyd, nekdanji predsednik podjetja Cisco. Lloyd je tudi sicer znan po tem, da prepozna ideje, ki veliko obetajo. Bil je tudi med prvimi podporniki zloglasnega podjetja Uber.

Tretje podjetje, ki se trudi spremeniti prihodnost, je Hyperloop Transportion Technologies inc., ki je pred kratkim pridobilo dovoljenje za gradnjo osem kilometrov dolge proge vzdolž avtoceste v osrednji Kaliforniji. Kljub zelo podobnima imenoma podjetji med seboj nista povezani.

Pobudnik revolucije prevoza spodbuja razvoj z razpisom tekmovanja
Elon Musk je odločen pospešiti razvoj tovrstnega transporta, kar tudi potrjuje s svojimi dejanji. Sam pravi, da je trenutno njegova pozornost usmerjena bolj na projekte električnih vozil in potovanja v vesolje, zato je za pospeševanje razvoja ubral drugo strategijo in organiziral tekmovanje, ki se ga je udeležilo več študentskih ekip z različnih univerz v Združenih državah Amerike. Vsa znanja, pridobljena med tekmovanjem, bodo na voljo vsem, torej "open-source."

V tekmovanju, katerega cilj je bil oblikovati transportno sredstvo za uporabo znotraj cevi, je zmagala ekipa MIT (Massachusetts Institute of Techology). Zmagovalna ekipa bo svojo vizijo tudi izdelala z namenom preizkušanja na omenjeni preizkusni progi, ki jo Space X gradi v neposredni bližini svojega sedeža. A zmaga MIT-a ne pomeni absolutnega izpada vseh drugih ekip. Vsaj dvaindvajset ekip bo napredovalo v naslednji krog, kjer bodo s svojimi stvaritvami skušali prepričati sodnike. Na začetku preizkušanj bo zato verjetno na voljo več različnih testnih vozil.

Zrak v ceveh predstavlja fizikalno omejitev
Čeprav bo tlak v ceveh nizek, bo v njih še vedno zrak. Prevozna sredstva znotraj omenjenih cevi se bodo tem tesno prilegala in med potovanjem pred seboj potiskala zračni stolpec. To omejitev poznamo pod imenom Kranitzowa meja, ki pa jo bodo snovalci pri projektih Hyperloop obšli na relativno preprost način. Na sprednjem delu kapsule bo nameščena črpalka, ki bo zrak pred kapsulo prečrpavala nazaj. Tlak se bo na obeh straneh kapsule približno izenačil. Zaradi omenjenih dejavnikov je najprimernejša ocenjena hitrost približno enaka hitrosti zvoka.