"Ljubljana je mesto, ki se je razvilo okoli železniških koridorjev. Namesto tramvaja, t. i. cestne železnice, bi se lahko po mestu prevažali s klasičnimi vlaki. Vendar se železnice ne zganejo," je kritičen urbanist Janez Koželj, ki največjo rezervo za hitro potovanje po Ljubljani vidi prav v železniškem prometu.

V oddaji Avtomobilnost je urbanist in arhitekt Janez Koželj razlagal, kakšna je usmeritev slovenske prestolnice glede mobilnosti danes in v prihodnosti. Poudaril je, da se ne smemo prehitro zadovoljiti z doseženim. Priznal je, da v t. i. mobilnosti, ki jo imenujemo trajnostna mobilnost, še vedno zaostajamo za večino mest v zahodni Evropi, so pa trendi pozitivni.

Postajališče na Dolgem mostu, Rudniku ...
"Največji potencial je v železnici. Ljubljana je mesto, ki se je razvilo okoli železniških koridorjev. Namesto tramvaja, t. i. cestne železnice, bi se lahko prevažali s klasičnimi vlaki, saj imamo dovolj postajališč. Vendar se železnice ne zganejo. Nismo zgradili nobenega novega postajališča, pa bi ga želeli, recimo na Dolgem mostu," pravi Koželj in našteva, da bi terminal in postajo potrebovali še na Rudniku in še kje: "Predvsem bi si želeli, da bi skladno s pravilnikom, ki ga imajo na SŽ-ju, uredili manjša postajališča, ki jih imamo veliko. Ponekod ni niti klopi. S tem bi povabili več ljudi na vlake."
Prihajajo sodobnejše potniške garniture
Po odgovore smo se napotili na Slovenske železnice. Tam pravijo, da z Mestno občino Ljubljana nimajo podpisanega krovnega sporazuma o sodelovanju na tem področju, na povabilo ministrstva pa sodelujejo kot sopartnerji tedna mobilnosti. Kot najbolj trajnostno naravnan način prevoza se namreč že vrsto let pridružujejo Evropskemu tednu mobilnosti (ETM), ki med 16. in 22. septembrom povezuje na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za do človeka in okolja prijaznejše načine mobilnosti. Prepričani so, da s tem dolgoročno pripomorejo k boljši kakovosti življenja in bivanja prebivalcev glavnega mesta.
V okviru projekta IJPP, v katerem je SŽ partner tudi z LPP-jem, si bodo v prihodnjih letih prizadevali, kot pravijo sami, še okrepiti svojo vlogo hrbtenice integriranega javnega potniškega prometa. S tem namenom bodo v prihodnjih letih kupili nove, sodobne potniške garniture, ki bodo dodatno prispevale k čistejšemu zraku in kot še pravijo: "Konec koncev tudi večji priljubljenosti prevozov z vlakom tudi znotraj ljubljanskega obroča."
Na vlak tudi z urbano
Kartica IJPP že danes omogoča, da potnik na območju mesta Ljubljana uporablja katero koli prevozno sredstvo, ki ustavlja med postajališči na conskem območju Ljubljane ali drugih mest, ki so vključena v sistem IJPP. To pomeni, da potnik z veljavno mestno vozovnico na kartici IJPP lahko vstopi na mestni avtobus, medkrajevni avtobus ali vlak. Kartica IJPP je vsaka kartica, ki ustreza standardu IJPP in jo potrdi upravljavec IJPP. Danes sta to dve kartici: kartica IJPP, ki jo izdaja upravljavec IJPP, in kartica urbana IJPP. S kartico urbana IJPP se je mogoče voziti tako v mestnem prometu Ljubljane kot povsod drugje v sistemu IJPP.
Ena izmed kritik ljubljanskega podžupana Koželja Slovenskim železnicam je, da so vlaki najbolj neizkoriščena priložnost za javni prevoz: "Predvsem, če jih primerjamo z našimi sosedi Avstrijci, ali pa Nemci in Skandinavci,“ še pravi in dodaja, da je občina pri tem skoraj nemočna.
Vlak tudi v stanovanjske soseske?
Na SŽ-ju na kritiko odgovarjajo, da je znotraj ljubljanskega mestnega območja štirinajst postaj oziroma postajališč: Ljubljana, Ljubljana Zalog, Ljubljana Polje, Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Vodmat, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Medno, Ljubljana Vižmarje, Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Črnuče, Ljubljana Ježica in Ljubljana Brinje, hkrati pa razmišljajo o odprtju novih postajališč, ki bi Ljubljančanom približale vlak in jim ponudile še več možnosti za alternativni, bolj trajnosten način prevoza na delo, v šolo in po drugih opravkih. Obstajajo torej načrti o širitvi železnice tudi v stanovanjske soseske in na to se pripravljajo.
Odgovarjajo tudi na kritiko, da so postajališča v Ljubljani zanemarjena. "Postajališča, ki so bila zgrajena v letu 2002 - Litostroj, Ježica, Vodmat, Brinje, Tivoli ... - nimajo nadstreška. Tedanji predpisi tega namreč niso zahtevali. Za opremljanje teh postajališč s peronsko infrastrukturo smo izdelali tehnično dokumentacijo, ki predvideva ureditev postajališča po novih smernicah," pravijo na SŽ-ju in dodajajo, da so za izvedbo del potrebna denarna sredstva, ki jih mora Republika Slovenija, kot lastnik javne železniške infrastrukture (JŽI), v proračunu RS zagotoviti v okviru postavke za zamenjave JŽI. "SŽ-Infrastruktura, d. o. o., kot upravljavec JŽI, si vseskozi prizadeva, da bi bila potrebna vlaganja v obnovo JŽI čim prej udejanjena. V okviru vzdrževalnih del postajališča redno vzdržujemo, letos pa smo na železniška postajališča v Mestni občini Ljubljana namestili klopi, koše za odpadke idr.," še pojasnjujejo.