Avtomobil postane pomemben del glasbe še veliko prej, kot je Dario Diviacchi na Televiziji Koper predvajal prvi glasbeni videospot. Prav videospoti avtomobil in glasbo združijo v popolnoma novo razmerje, veliko bolj premišljeno in ciljno trženjsko usmerjeno. Ker sta Dario Diviacchi in režiser Peter Juratovec oddajo Alta Pressione (Visok pritisk) na program TV-ja Koper umestila že decembra 1979, se pravi dve leti preden je shodil MTV, lahko mirno rečemo, da smo Slovenci, skupaj z majhnim delom severne Italije, trenutek, ko je avtomobil zapeljal v glasbo, videli prvi na svetu. Že leta 1981 sta Dario in Peter koncept nadgradila in ga preimenovala v Videomix. Priljubljenost oddaje strmo raste, prav tako pa tudi njen geografski doseg in tako postane Videomix leta 1985 tretja najbolj gledana oddaja v vsej Italiji, poznata jo vsa Slovenija in še velik del Jugoslavije. Pogled v tiste čase je nostalgičen tudi zato, ker so v četrtek zvečer mame v Italiji in Sloveniji natančno vedele, kje so njihovi najstniki, saj so se ulice izpraznile.

Glasba v avto

Na začetku je bil avto in to je bilo dovolj. Če je delovalo vse, kot je treba in je bila cesta kolikor toliko gladka, je morda koga od veselja prijelo, da je kaj zapel. To pa je tudi to. In tako je bilo prva štiri desetletja avtomobilske zgodovine. Leta 1930 je podjetje Galvin Manufacturing Corporation iz ZDA predstavilo prvo komercialno izvedbo naprave, ki je predvajala program radijskih postaj v AM-tehniki.

Leta 1952 v Nemčiji predstavijo avtoradio, ki je lovil in predvajal program z FM-oddajnikov. V 70. letih so se pojavili prvi sistemi, ki so predvajali glasbo iz kaset, na začetku 80. te izrinejo CD-predvajalniki, te pa na začetku novega tisočletja Apple z iPodom. Ta tehnologija je resnično temeljito spremenila način poslušanja glasbe tudi v avtomobilu. To je zelo hiter in zelo osnoven sprehod skozi sicer izjemno zanimivo radijsko avtomobilsko sobivanje, ki je v zgodovini avtomobilizma dobro dokumentiramo, polje, na katerega vstopamo tokrat, pa ima vsaj v svojih začetkih manj jasne sledi.

Avto v glasbo

Avtomobil in glasba sta si roko podala zelo zgodaj, precej preden postane avtoradio kolikor toliko cenovno dostopen dodatek. To povezavo lahko zasledimo že v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so avtomobili postali simbol statusa, svobode in individualnosti. Seveda predvsem prek filma, ki je bil kot narisan za promocijo nove mobilnosti, v kateri avtomobil igra nosilno vlogo. Glasbeniki so trendu hitro sledili, saj je bil avtomobil rekvizit, s katerim so javnosti hitro in učinkovito pokazali svojo ekonomsko in družbeno rast. Avtomobili so se znašli na naslovnicah plošč, glasbeniki se ob njih slikajo za objave v medijih, z njimi se vozijo na koncerte in pogosto o njih tudi pojejo. In tako se kar po naravi reči rodi avtomobilsko glasbeno vsebinsko trženje, ki nekatere znamke in modele zapiše v večni kolektivni spomin.

Cadillac, mercedes 600 in lamborghini miura

Vrsta avtomobilov, s katerimi se najuspešnejši glasbeniki v tistem času družijo, je zelo dolga. Je pa tudi nekaj modelov, ki izstopajo. Že v 50., 60. in 70. letih lahko opazimo rahlo odstopanje med tem, kaj kupi glasbenik katere glasbene zvrsti. Seveda je takrat vsega manj, tako prestižnih avtomobilskih znamk kot glasbenih zvrsti. Tako prvega kot drugega pa je takrat seveda največ v avtomobilsko in glasbeno cvetočih ZDA. Poglejmo nekaj primerov. Za Elvisa je znano, da je imel neskončno rad avtomobile. Nekatere je kupil z veliko razmisleka, druge pa kar tako, ker jih je lahko. Zgodba tako pravi, da je šel leta 1965 v lokalni salon Cadillaca v Memphisu in kupil 14 cadillacov. Pozneje se je še enkrat vrnil v salon in jih kupil še nekaj – na koncu 32. Elvis, ki je odraščal v skromnem okolju, je oboževal cadillace, saj so ti v 50. in 60. letih v ZDA predstavljali luksuz, moč in priznanje družbene in ekonomske uspešnosti. Za Elvisovo naklonjenost do cadillacov se je hitro razvedelo, saj tega nikakor ni skrival, celo pel je o tem. To je Cadillacu močno koristilo pri utrjevanju blagovne znamke, ki se je takrat počasi že začela spopadati s konkurenco iz Evrope. Elvis je pogledal tudi k tem znamkam in tako pridemo do Mercedesa. Seveda je imel tudi teh več, med njimi tudi 300 SL, a najpomembnejši je bil 600 grosser. Takrat tehnološko najnaprednejša super luksuzna limuzina je bila kraljevski avto za kralja. Pa nikakor ne samo za kralja Rocka.

Avtomobil za dva skrajna pola

Zgodba mercedesa 600 je zelo zanimiva, saj je ta model hitro postal zaščitni znak velikanskega uspeha dveh skrajnih polov. Na eni strani so se nad njim navdušili Nicolae Ceaușescu, Kim Il Sung, Sadam Husein in na primer Idi Amin, se pravi diktatorska elita tistega časa, in na drugi strani George Harrison, David Bowie, Roy Orbison in na primer John Lennon. Mimogrede, manj znano je, da je bil John precej slab voznik, ki je redko sedel za volan. Izpit je naredil leta 1965, kot mladi voznik pa je imel leta 1969, med počitnicami na Škotskem z Yoko Ono, njeno hčerko Kyoko in svojim sinom Julianom, oba iz njunih prvih zakonov, kar zoprno prometno nesrečo. Ta ga vozniško kar precej zaznamuje, saj je bila ob nesreči Yoko noseča. O Johnovih vozniških dogodivščinah kdaj drugič, tokrat je zanimivejši njegov drug avtomobil, to je bil rolls-royce, ki se ga je prijelo ime psihedelični Rolls. Na nesrečo tovarne Rolls-Royce je dal John avtomobil prebarvati umetniku, ki je na pločevino britanskega ponosa narisal nekakšno mešanico romske in hipijevske mistike. Mimogrede, ta poslikava ni nič v primerjavi s tisto na porscheju 356C, ki ga je imela Janis Joplin. Janis kljub vsemu ni bila povsem odporna proti avtomobilskemu materializmu, navdih za pesem Mercedes Benz pa naj bi dobila, ko se je peljala v prijateljevem mercedesu 600. Porsche 356C je bil originalno pobarvan v belo barvo, kar je bilo za Janis skrajno dolgočasno, zato je dala prijatelju 500 dolarjev, da njen porsche kozmično preobrazi, in nastal je še en super psihedelični avto. Na tokrat nemškem ponosu se tako najdejo kalifornijska pokrajina, božje oko, kozorog, njeno astrološko znamenje, lobanje, gobe, metulji in kar se je takrat umetniku še kadilo po glavi. To pa nas pripelje še do enega avtomobila, ki je močno zaznamoval avtomobilski čas glasbenikov pred začetkom videospotov, to pa je lamborghini miura.

V taktu prepovedanih substanc

Miura pooseblja provokacijo in eleganco v enem, kar je klicalo po tem, da se znajde v rokah glasbenikov. Citat "ferrarija kupiš, ko hočeš biti nekdo, lamborghinija kupiš, ko si nekdo" se pripisuje samemu Ferrucciu Lamborghiniju, čeprav uradno ni potrjeno, da bi ga ta kdaj v resnici izrekel. Vsekakor pa ne tako, kot lahko to vidimo v filmu o ustanovitelju znamke Lamborghini. A to ni pomembno, saj je bilo takrat, ko je na svet prišla miura, že povsem jasno, da lamborghiniji sami zase govorijo prav ta izrek. Zato so ga morali imeti fantje, deklet tu res ni bilo videti, s podobnim alfapogledom na svet. In veliko jih je imelo muiro, med njimi tudi Frank Sinatra. Mimogrede, ena od avtolegend pravi, da je znameniti citat o ferrariju in lamborghiniju izrekel prav Sinatra. Tudi Rod Stewart, ki je imel veliko ferrarijev, je seveda moral imeti tudi miuro, Eddie Van Halen je zvok motorja njegove miure vpel v pesem Panama, Miles Davis, ki je bil znan po hitri vožnji, v kateri je, kot je sam rekel, našel pobeg od vsakdanjika, pa je svojo miuro precej dramatično razbil v New Yorku. Miles je poskušal pri 100 km/h čez tri vozne pasove zaviti v ulico. Ni se izšlo, zlomil si je nogi, miuro razbil na prafaktorje, kabina pa je bila čisto bela, saj je imel Miles ob sebi dve vrečki z nekim belim prahom, ena pa se je ob trku odprla. Očividec nesreče je Milesu priskočil na pomoč, mu za silo ustavil krvavitev, vrečki pa odvrgel v obcestni kanalizacijski jašek. Menda se policija s pojavom prahu v kabini v nadaljevanju ni pretirano ukvarjala, z belo črto od avtomobila do kanalizacije pa očitno tudi ne. Avtomobilov, ki so se tako ali drugače pojavljali v povezavi z glasbeniki iz časa pred videospotom, je še veliko, glasbenikov, ki so jih avtomobili navdušili do te mere, da so o njih peli in pisali rime, pa je bilo še veliko več. Morda še zanimivost, že v tistem času je bilo kar nekaj znanih glasbenikov tudi zelo resnih avtomobilskih zbiralcev, kar se je ohranilo do danes.

Glasba dobi sliko in avtomobil je takoj v njej

Z videospoti se hitro pokaže, da zgolj posnetki koncertov in videomontaža različnih bolj osebnih posnetkov izza odra ne izkoristijo celotnega potenciala prepleta slike in glasbe. Nastopil je torej trenutek, ko je glasba nujno potrebovala avtomobil. Pa lepe eksotične lokacije, nenavadne scene, naravo, zanimive ljudi različnih etničnih skupin in sploh vse, kar je ob besedilu in glasbi smiselno nahranilo še oko, in ne več samo uho. In ker se ne množijo samo avtomobilske znamke in modeli, temveč tudi glasbene zvrsti, se počasi prečisti tudi to, kdo vozi kaj. Ali bolje, katera zvrst glasbe izbere kateri tip avtomobila ali znamko. Pri najprestižnejših modelih, ki so univerzalne zvezde in najbolj gotova manifestacija uspešnosti in gospodarske moči, pa pride tudi do prekrivanja. Lamborghini, ferrari, bugatti, rolls-royce, bentley, porsche ali mercedes so v tem primeru vedno hvaležna izbira, ki vselej doseže svoje sporočilo v vsaki vrsti glasbe. Od tu naprej pa je razlik vseeno kar nekaj.

Zvrst glasbe in tip avtomobila

Če pogledamo zgolj nekaj najbolj klasičnih glasbenih skupin, ugotovimo, da so na primer v rapu avtomobili verjetno najpogosteje uporabljeno orodje za simboliziranje uspeha in moči. Eksotični superšportniki, luksuzni kabrioleti in športni terenci, pa tudi klasične stare ameriške ikone iz 50. in 60. let so vselej zanesljiva izbira. Rap tako praviloma ne tvega s kakšno električno ponudbo vozil. Tudi v popglasbi avtomobili služijo kot močan estetski sporočilni element. Prisotni so vsi prej našteti, a je vseeno manj super kiča v obliki lamborghinijev, ferrarijev in bugattijev. Tu je še nekoliko lažje kot pri rapu prepoznati jasno vidne poslovne dogovore z glasbenimi izvajalci in avtomobilskimi proizvajalci. Rock tudi v novih oblačilih stavi na zmes nostalgije in nemirne duše. Izbira je tu velika, manj pogosto vidimo luksuzne avtomobile, ti sicer tudi znotraj rocka najdejo svoj prostor, a vendar drugače. Avtomobili se še pogosteje kot v drugih glasbenih zvrsteh, razen morda v countryju, uporabljajo kot ponazoritev simbola svobode, moči in uporništva. Nabor avtomobilov je temu primerno širok, najdejo se ford mustang, chevrolet camaro, dodge charger, jeep wrangler, cadillac eldorado, volkswagen kombi, chevrolet corvette in še veliko drugih.

Slovenska scena

Pri nas ni nič drugače kot drugod, le jagodni izbor avtomobilov je precej bolj okrnjen kot pri glasbenih skupinah z večjim tržnim zaledjem. Ko smo že različnih trgih, videospoti različnih nemških, italijanskih, španskih ali francoskih izvajalcev kažejo, da je inovativnsti bolj malo, saj praviloma posegajo po istem naboru avtomobilov kot ameriško-angleški kolegi, le da je v tem primeru nekaj več možnosti, da na mesto ameriških klasik srečamo kakšno evropsko več. Pri nas pa najdemo tudi kakšno katrco, fiča ali zastavo 101, kar le obogati naš glasbeno-avtomobilski prostor. Saj vemo, kako gre: “Naš mali avto je še premajhen, da v njem sedeli lahko bi vsi. Pa jaz na strehi, pa ti na strehi, pa on na strehi naj sedi!” Je pa tudi v slovenske videospote zelo hitro zavilo avtomobilsko produktno oglaševanje, ki je včasih bolj, včasih pa manj spretno in premišljeno vpeto. Pop in rock se praviloma precej potrudita avtomobil v spot čim bolj smiselno vpeti. Domači rap s tem nima težav, prav pride vse od starih ameriških ladij do nekdanje domače proizvodnje. Svet zase pa je v tem pogledu slovenska domača narodnozabavna glasba. Tu je ponudba vozil veliko večja, saj se razširi še na lahka gospodarska vozila in različno kmetijsko mehanizacijo. Ta je lahko romantično stara ali pa premožno bahaško nova.

Avtomobil v slovenskih besedilih

Kot v svetovnem merilu tudi pri nas avtomobil pogosto najde pomembno mesto v besedilih. Zelo veliko lepih slovenskih verzov je, ki opevajo avtomobil in svobodo gibanja, a ker smo nazadnje omenili narodno zabavno glasbo, pa tudi bolj ali manj premišljeno produktno oglaševanje avtomobilov v glasbi, se primer tega ponuja kar sam po sebi. Refren v besedilu pesmi Das auto skupine Foksnerji je zanimiv primer tega. Na spletni strani skupine lahko preberemo, da so mlad, energičen ansambel, ki združuje tradicionalne narodnozabavne zvoke z modernim pristopom. Njihov cilj pa je ohraniti to zvrst glasbe živo in aktualno, pri čemer jim pomaga tudi njihova iskrena predanost občinstvu. Refren pesmi Das auto pa gre takole: "Pa sva zabluzila, so odprla nebeška se vrata, ko sva se ljubila na črni havbi od moj’ga passata. Zdaj vem, da res zdrži, sm reku, da ji je šlo kar na smeh. Veš, ti se kr upri, ni problem, tu je nemški pleh."