BYD se na domačem trgu, kjer je prisotnih kar 129 blagovnih znamk električnih vozil, spopada s hudo konkurenco, na ameriškem in evropskem trgu pa s številnimi regulatornimi ovirami, zaradi česar svojo proizvodnjo širi tudi v tujino. Pred kratkim je tako odprl tovarno na Tajskem, za svojo prvo evropsko lokacijo tovarne pa si je izbral Madžarsko. Foto: EPA
BYD se na domačem trgu, kjer je prisotnih kar 129 blagovnih znamk električnih vozil, spopada s hudo konkurenco, na ameriškem in evropskem trgu pa s številnimi regulatornimi ovirami, zaradi česar svojo proizvodnjo širi tudi v tujino. Pred kratkim je tako odprl tovarno na Tajskem, za svojo prvo evropsko lokacijo tovarne pa si je izbral Madžarsko. Foto: EPA

Novica je prišla le nekaj dni po uvedbi dodatnih carin za kitajska električna vozila v EU-ju. Naložba v tovarno bo po navedbah turških medijev vredna milijardo evrov. BYD bi se z odprtjem tovarne v Turčiji izognil višjim carinam v EU-ju, saj za avtomobile, izdelane v Turčiji, glede na carinsko unijo iz leta 1995 veljajo ugodnejši pogoji uvoza v EU, navaja AFP.

Evropska komisija je začasne dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske uvedla pretekli teden, potem ko je preiskava pokazala, da kitajski izdelovalci uživajo koristi nepoštenih subvencij v okviru dobavne verige in s tem ogrožajo interese podjetij, ki vozila izdelujejo v EU-ju.

Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD so tako uvedli dodatno, 17,4-odstotno carino. Predtem je bila carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v EU desetodstotna.

Kitajska je vodilna država pri svetovnem prehodu na električna vozila, pri čemer naj bi bil skoraj vsak tretji avtomobil na njenih cestah do leta 2030 električen, kaže ocena Mednarodne agencije za energijo.