"Brez avtomobila mi živeti ni. Z avtomobilom sem svoboden, potrebujem možnost, da grem, kamor koli si zaželim in kadar koli si zaželim!” Tako je pred meseci na eni od naših preventivnih delavnic govoril starejši gospod, žena pa je dodala, da je rada neodvisna, veliko ji pomeni, da ni treba prositi za pomoč.

Zgolj sredstvo za prevoz od A do B, toda …
Avtomobil lahko sicer hladno označimo zgolj za sredstvo za prevoz iz točke A do B, toda ta prevoz iz A do B igra v naših življenjih tako pomembno vlogo, da smo temu pripravljeni nameniti izredno visok velik delež naših prihodkov. Kako visok delež?

“Sistem nam je razpadel”
Po izračunih Urbanističnega inštituta veliko slovenskih družin za premikanja od A do B na mesec odšteje kar polovico svojih prihodkov, statistično gledano, smo Slovenci drugi v Evropi po deležu odhodkov za mobilnost.

A bolj kot to, da za mobilnost namenjamo približno 15 odstotkov svojega proračuna, izstopa to, da največ naših stroškov za mobilnost predstavljajo neposredni stroški vožnje in da v primerjavi z drugimi evropskimi državami praktično ne uporabljamo javnega prevoza.

Smo Slovenci razvajeni, smo vprašali Aljaža Plevnika z Urbanističnega inštituta: “Slovenci smo prisiljeni v porabljanje našega denarja za vožnje z avtomobilom. Ozadje je kompleksno, a v veliki meri je povezano s tem, da je ponudba javnega prevoza pri nas v zadnjih tridesetih letih šla precej navzdol. Država je na tem področju naredila veliko premalo, samo sledila je temu, da smo Slovenci kupovali avtomobile in se manj vozili z javnim prevozom, ampak ta sistem nam je zdaj dobesedno razpadel.”

Je rešitev v mobilnostnih alternativah?
A dokler je denarja dovolj, te številke puščajo samo grenak priokus, ko pa ti stroški začnejo omejevati našo svobodo gibanja, je treba poiskati nove rešitve.

Ekonomist Marko Pahor z Ekonomske Fakultete predlaga, da na avtomobil začnemo gledati kot na storitev, torej da izračunamo, ali se nam namesto lastništva izplača avtomobil najemati, in ne kupiti. “Veljalo bi razmisliti, ali bi se lahko čez teden po Ljubljani vozili s taksijem ali kako drugo obliko javnega prevoza, konec tedna pa bi za potrebe družinskih izletov avtomobil najemali”.

V tujini so tudi že precej razviti razni programi souporabe avtomobilov, a prvi korak pri iskanju prihrankov pri mobilnosti mora biti natančen izračun dejanskih stroškov.

15-odstotni letni upad vrednosti je tudi strošek
In ravno pri tem izračunu ne smemo pozabljati na parkirnine, stroške za domačo garažo, parkirni prostor, izračunati je treba vse! Aljaž Plevnik spomni: “Marsikdo pozablja, da je tudi vsakoletni upad vrednosti avtomobila v resnici naš strošek!” Na leto namreč izgubi v povprečju od 10 do 20 odstotkov svoje vrednosti. “Za avtomobile običajno velja, da izgubljajo vsako leto približno enak delež vrednosti vsako leto.”

Koliko časa pa se nam splača uporabljati avtomobil, vprašamo ekonomista Pahorja: “Ekonomsko gledano, se nam avtomobil splača uporabljati kar najdlje, vse dokler nam stroški vzdrževanja, ki znesejo od 3 do 5 odstotkov vrednosti avtomobila, ne dosežejo vrednosti avtomobila.”

A trgovec z novimi avtomobili Jernej Korenčan iz Avtohiše Malgaj dilemo pojasni malce drugače: “Priporočam, da avtomobil menjamo po koncu dobe jamstva, saj to omogoča vožnje z znanimi mesečnimi odhodki, brez presenečenj kot z rabljenim vozilom.”

Kakor koli že: možnosti za prihranke nam lahko pokaže šele natančen izračun, ki pa potrebuje natančno definirane vhodne podatke: koliko kilometrov prevozite letno, kako dolge so vožnje, kako varčno vozite, pa tudi, kakšne so resnične potrebe po prostoru, udobju …