Zgodba o porabi goriva, ki jo oglašujejo proizvajalci vozil, ima že dolgo brado, a bomo zgodbo na kratko obnovili. Potrošniške organizacije so dolga leta opozarjale na razliko med oglaševano in resnično porabo avtomobila, ki se je s pojavom malih, turbomotorjev v zadnjih letih še močno povečala. Potrošniške organizacije so na podlagi številnih svojih meritev in raziskav žugale s prstom proizvajalcem vozil, da je lahko razlika tudi več kot 50-odstotna.

Na testu 500 evrov več za gorivo
Italijanska potrošniška organizacija Altroconsumo je pred leti po ustaljenih pravilih, ki veljajo za primerjalna testiranja, anonimno kupila dva avtomobila, Fiatovo pando 1.2 in Volkswagnovega golfa 1.6 TDI, in preverila, koliko se oglaševana poraba goriva razlikuje od dejanske. Rezultati preizkusa so pokazali, da je lahko resnična poraba tudi od 18 do 50 odstotkov višja.

To je v praksi pomenilo, da so morali lastniki teh dveh modelov, ki so letno prevozili 15.000 kilometrov, za gorivo na leto odšteti tudi do 500 evrov več, kot bi pričakovali glede na uradne (in oglaševane) podatke. Sledile so celo tožbe.

Na meritve so se takrat odzvali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so opozorili, da nastaja razlika predvsem zaradi popolnoma neživljenjskih meritev – počasno pospeševanje, zelo enakomerna vožnja, v protokol ni zajeta avtocestna hitrost ... Po testu italijanske organizacije v laboratoriju pa je jasno, da so avtomobilske tovarne namenoma test izvedle tako, da bi prikazal čim nižjo in tudi čim manj realno porabo – ki pa so jo proizvajalci avtomobilov oglaševali v oglasnih kampanjah in pihali na dušo okoljsko zavednih potrošnikov.

Testi z laboratorija na cesto
Da bi tovrstne manipulacije preprečili, je treba namesto zastarelega cikla NDEC določati meritve izpustov na podlagi novega cikla RDE (Real Driving Emissions) in ugotavljati vrednosti CO2 z novo metodologijo WLTP (Worldwide, harmonized Light vehicles Test Procedures). Ta je proizvajalcem vozil prinesel precej težav, kupci novih vozil pa lahko letos pričakujejo, da bodo na ključe novega vozila čakali več časa in kupovali dražja vozila.

Od 1. septembra lani v avtomobilski industriji torej veljajo novi okoljevarstveni standardi, ki prinašajo test emisij po novem "svetovnem" standardu (WLTP), a ta novi test velja le za popolnoma nova vozila, ki jih proizvajalci prvič tipsko homologirajo, medtem ko bo septembra 2018 obvezen za vse avtomobile, ki bodo na prodaj v 28 državah Evropske unije ter EFTE (Islandija, Liechtenstein in Švica).

Novi testi zahtevajo, da so avtomobili opremljeni s posebnimi napravami, izvajajo pa se na cesti, v realnih pogojih in morajo ustrezati vnaprej določenim merilom glede klancev, naselij, avtocest.

Pojavljale se bodo zamude in podražitve
Avtomobilski proizvajalci zdaj opozarjajo na ozka grla v proizvodnji, ki jih prinašajo novi testi in pridobivanje homologacije. V koncernu Volkswagen so sporočili, da bo zaradi novega cikla merjenja emisij in porabe zamujala proizvodnja okoli četrt milijona vozil. To pomeni, da bo pri številnih avtomobilskih znamkah dobava vozila daljša, kot če bi avtomobil naročili v prvi polovici leta.

Negotovost je velika. Številni proizvajalci so zaskrbljeni, saj ne vedo, kako hitro bodo podeljene homologacije. Ne vedo niti tega, ali bodo kupci pripravljeni plačati nove cene, saj novi testi zahtevajo dodajanje novih tehnologij. Na primer uporabo tehnologije adblue v dizelskih motorjih in filtra trdnih delcev pri bencinskih motorjih, kar bo zagotovo podražilo avtomobile. BMW in še nekateri drugi proizvajalci so opozorili, da so primorani celo ustaviti proizvodnjo nekaterih modelov, nekatere modele oziroma pogonske motorje pa bodo kar ukinili, saj strošek, ki ga zahteva tehnična nadgradnja, finančno ne bo upravičil prodaje novih vozil s temi motorji.

Čeprav učinkov novega WLTP-cikla na prodajo ne morejo izključiti, pa so pri koncernu Volkswagen prepričani, da bodo kljub zamudam presegli lanski rekord, ko so prodali 10,7 milijona vozil. Četudi bodo morali omejevati število modelov, ki jih prodajajo v Evropi. Ta novica je prišla iz Porscheja, ki je del koncerna.

V Avtomobilnosti podrobno spremljamo to tematiko že dolga leta. Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez je takole razmišljal o teoriji prašnih delcev.

V Avtomobilnosti imamo tudi svoj cikel merjenja porabe. V eni izmed preteklih oddaj smo podrobno pojasnili, kako izmerimo porabo goriva.