Preiskovalci v usklajenih preiskavah družb preverjajo, ali sta proizvajalca v vozila nameščala nedovoljene naprave, ki so začasno umetno zniževale količine izpustov škodljivih plinov. Takšne nedovoljene ukrepe je izvajal tudi Volkswagen, kar je vodilo v mednarodno afero.

Preverjajo domneve

Preiskovalci domnevajo, da so naprave nameščene v nekaterih vozilih italijanskega proizvajalca industrijskih vozil Iveca ter znamkah italijansko-ameriškega FCA Alfa Romeo, Fiat in Jeep.

V nobeni od družb zadeve še niso komentirali. Za FCA to ne bi bil prvi škandal na tem področju, saj so po izbruhu afere dieselgate leta 2015 ameriške oblasti spornega nameščanja naprav za prilagajanje izpustov obtožile tudi FCA. Januarja 2019 je družba v ZDA sklenila poravnavo v vrednosti več kot pol milijarde dolarjev.

Volkswagen že plačal visoko ceno

Afera dieselgate je izbruhnila, ko je Volkswagen leta 2015 priznal, da je okoli 11 milijonov motorjev dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je poskrbela, da so avtomobili v času testiranj proizvedli manj škodljivih izpušnih plinov kot pri dejanski vožnji. Sledile so številne tožbe z odškodninskimi zahtevki po vsem svetu.

Kazni, odškodnine in stroški popravil po izbruhu afere so Volkswagen doslej stali več deset milijard evrov. Afera se je nadaljevala z razširitvijo preiskave tudi na nekatere druge proizvajalce; poleg FCA-ja med drugim tudi na Daimler in Opel.

Opel se je leta 2017 pridružil skupini PSA, ki med drugim vključuje znamki Peugeot in Citroen ter se zdaj združuje s FCA-jem. Združitev naj bi bila dokončana v prvem četrtletju prihodnjega leta, potem ko sta jo družbi napovedali oktobra lani.