Začelo se je poletje in je čas počitnic, ki si jih večina Slovencev ne zna predstavljati brez tedna ali dveh v priljubljenem letovišču na hrvaškem Jadranu. Tja se večina odpravi po hrvaških avtocestah, ki so na začetku meseca poskrbele za precej razburjenja.

Hrvaška avtocestna družba HAC je namreč s 1. julijem za deset odstotkov podražila cestnine na avtocestah v njenem upravljanju – to so odseki A1 Zagreb–Dugopolje, A1 Zagreb–Karamatići (Ploče), A1 Zagreb–Karlovec, A1–A6 Zagreb–Rijeka (Grobnik), A4 Zagreb–Goričan, A3 Zagreb–Lipovac, A3–A5 Zagreb–Osijek, A11 Mraclin–Lekenik, Bregana, predor Sveti Ilija in Krški most.

Ob tem je prekipelo sodelavcem nekaterih medijev, tudi hrvaškega spletnega portal Index.hr, ki je poročal, da so avtoceste, namesto da bi bile čim cenejše in dostopne državljanom Hrvaške in turistom, postale namen same sebi in hranjenju interesov določenih skupin. Izračunali so, da vas povratna vožnja od Zagreba do Splita, v vsako smer boste odšteli 200 kun oziroma dobrih 26 evrov, stane več kot celoletna vinjeta v marsikateri evropski državi. Naštejmo jih le nekaj. V Švici boste za letno vinjeto odšteli dobrih 37 evrov, v Bolgariji in na Slovaškem se lahko po vsej državi vozite za 50 evrov, po Romuniji pa za 28 evrov. Na Češkem letna vinjeta za avtoceste stane 55,51 evra, v Avstriji 86,40 evra, v Nemčiji pa se lahko do prihodnjega leta po avtocestah vozite še brezplačno. Mimogrede, tudi vinjeta za slovenske avtoceste je med najdražjimi v Evropi, na kar smo bili večkrat opozorjeni. Pri Indexu.hr zato svetujejo, da se med potjo na počitnice izognite dragim avtocestam.

Zadeva ni črno-bela
Vsa stvar pa ni tako črno-bela, kot poroča Index.hr. Za mnenje smo vprašali novinarske kolege iz hrvaškega Auto Motor i Sporta in njihov urednik Kristijan Tićak nam je postregel z izračuni, za katere pravi, da so mu vzeli pičli dve uri dela. Začuden je, da nobeden od vpletenih medijev ni pomisli na to plat zgodbe. Sklep, da so hrvaške avtoceste "najdražje v Evropi", po njegovem mnenju nikakor ne velja. Izhaja namreč iz primerjave Hrvaške z državami, ki so za plačevanje cestnin uvedle vinjete. Če stroške primerjamo z državami, ki imajo enak sistem plačevanja cestnin kot Hrvaška, to so predvsem Italija, Francija in Španija, ki so poleg tega tudi podobno turistično naravnane, pridemo do sklepa, da so hrvaške avtoceste dejansko med najcenejšimi. Izjema sta le istrski ipsilon in avtocesta med Macljem in Zagrebom, ki sta v upravljanju koncesionarjev in se zares uvrščata med najdražje.

Hrvaška cenejša od Italije, Francije in Španije
Tićak je izračunal, da povprečno cestnina na prevoženi kilometer na Hrvaškem znese 7,6, v Franciji 8,53, v Italiji 8,8 v Španiji pa 9,46 evrskega centa. Omeniti tudi velja, da so v marsikateri od teh držav avtoceste na precej nižji kakovostni ravni kot na Hrvaškem, kjer so v glavnem precej nove in v skladu s sodobnimi merili.

Se torej izogibanje hrvaškim cestam obrestuje?
Ne, če se vam na cilj mudi in je precej verjetno, da boste v naglici prekoračili dovoljeno hitrost in prihranjeni znesek z dodatkom odšteli policistom. Se pa obrestuje, če za vas hitra vožnja na cilj ni tako pomembna in se med potjo z veseljem ustavljate, si kaj ogledate in na koncu mogoče celo spremenite cilj potovanja. Najde se marsikaj lepega in zanimivega. Ustavite se namreč lahko v enem od enajstih nacionalnih parkov, med katerimi gotovo poznate vsaj Plitvička jezera, Paklenico ali Risnjak, ob poti je veliko zanimivih gradov, mest in še kaj se najde.

Kje, da bo ceneje?
Še nekaj napotkov za izogibanje vožnjam po avtocesti. Če se iz Zagreba odpravite proti Jadranu, se lahko namesto za avtocesto odločite za pot proti Dalmaciji tudi po tej poti. Alternativa avtocesti iz Zagreba proti Rijeki je ta pot in še ena pot od Zagreba proti Trogirju.

Iz Reke v Dubrovnik se lahko namesto po avtocesti peljete po takšni obvoznici, če pa ste bolj celinski tip in se skozi Slavonijo odpravite proti Srbiji, lahko veliko zanimivih krajev obiščete na tej poti.

Seveda pa lahko v tem primeru računate, da bo vožnja vsaj v turistični sezoni bolj podobna razburljivemu potovanju s prometnimi zastoji, policijskimi kontrolami, slabšo cestno infrastrukturo in še čim, ceste pa si boste med drugim delili tudi z vzhodnoevropskimi tovornjakarji, ki se z vožnjo po obvoznih cestah prav tako izogibajo plačilu cestnin.

Konec vinjet?
Na koncu velja omeniti, da bo dilem glede plačevanja cestnine na evropskih avtocestah kmalu konec. Če se bomo ravnali po evropski direktivi, bodo do leta 2027 (za tovornjake pa do leta 2023) vinjete povsod v EU-ju ukinjene, cestnine pa bomo plačevali s pomočjo evropskega sistema za elektronsko cestninjenje EETS, ki bo upošteval prevoženo razdaljo in izpuste ogljikovega dioksida.

Matija Janežič