Simpatično majhen volanski obroč z značilno luknjičavim usnjem na njem spomni na nekdanjega 205 GTI-ja, enega prvih malih popopranih malih kombilimuzin. In rdeči šivi na sicer nešportno foteljastih sedežih, strop črn kot najtemnejša noč, pa impozantna izpušna cev in znižano podvozje namigujejo, da je GT več kot le naslednik nekdanjih peugoetov S16, turbo 16, feline ... A ni. Je samo vsakdanji kompromisni športnik, tistega pravega alfa leva je Peugeot ravno pokazal in imenuje se 308 GTI. Ponujal bo toliko kilovatov, kolikor ima takšen GT galopirajočih vrancev pod motornim pokrovom!

Koliko je to? Toliko, kot piše na zaslonu med merilniki!

Kakor koli že, motor je tisto, kar dela tristoosmico GT posebno. Na voljo je tudi v dizelski izvedbi, a bencinski GT ima več športne duše. Je pa res, da se ta čuti šele, ko pritisnemo na tipko sport. Avto takrat zaživi in zapoje - no, po levje zarjove. A vse to rohnenje je samo za voznikova ušesa, na zunaj se avta ne sliši prav nič drugače. Kar je v bistvu dobro, pohvalno!

Takšno dretje v kabini lahko sicer dobite tudi v cenejših tristoosmicah in seveda je enak vsem tristoosmicam tudi tisti kazalec motornih vrtljajev, ki se vrti neobičajno. Saj smo se ga navadili, a še vedno ne razumemo, čemu? Razumemo pa smisel tako neobičajno visoko nameščenih merilnikov - tako vozniku skorajda ni treba odmikati pogleda s ceste, ti merilniki odpravljajo potrebo po "head up zaslonu". Hvalimo! Lega na cesti je dobra, a nekako potrebuje dober asfalt, slovenskih lukenj ne mara.