Statistika Evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov (ACEA), v katero so vključeni podatki iz 26 držav članic EU-ja, brez Malte in Hrvaške, namreč kaže, da je bilo lani v istem obdobju registriranih 918.100 lahkih gospodarskih vozil. Povprečni padec števila registracij, za 4,8 odstotka, pa je manjši kot le avgustovsko povprečje, ki se je spustilo še malce nižje, na 5,1 odstotka. Avgusta letos je bilo v Evropski uniji registriranih 76.576, lani pa 80.733 lahkih gospodarskih vozil do skupne teže 3,5 tone.

Statistični skrajnosti na dveh najmanjših trgih
Odstotkovno imajo rekordni padec števila registracij po osmih mesecih na Cipru s 34,2 odstotka manj registracij. Z rekordno rastjo pa se lahko pohvalijo v Estoniji, kjer je bilo v osmih mesecih letos registriranih okroglih 36 odstotkov več lahkih gospodarskih vozil kot lani. Vendar pa obe državi sodita med najmanjše trge v EU-ju, na Cipru so tako v osmih mesecih registrirali skupno 907 lahkih gospodarskih vozil, v Estoniji pa 1.360.

Največji trg v EU-ju ostaja pod lansko ravnjo
Na razmere in vzdušje v panogi bistveno bolj vplivajo veliki trgi. Največji je Francija, ki je s seštevkom 236.020 registracij dosegla za 7,4 odstotka slabši rezultat kot lani, na drugem mestu med trgi EU-ja je s 161.938 registracijami Velika Britanija, ki je za 9,4 odstotka povečala prodajo, na tretjem mestu pa je s 134.250 registracijami in padcem za 7,6 odstotka Nemčija. Na četrtem mestu je s padcem števila registracij za 19 odstotkov in s 63.343 vozili Italija, peto mesto lestvice največjih trgov pa s 54.677 vozili in za 1,7 odstotka boljšim rezultatom kot lani zaseda Španija.

Na ravni Evropske unije spada med manjše trge tudi Slovenija, ki se s 3.285 registriranimi lahkimi gospodarskimi vozili do skupne teže 3,5 tone in za 2,8 odstotka večjim številom registracij uvršča med sedmerico držav s statističnim plusom.