Tokrat so bili mladi dijaki tisti, ki so poslušali in se učili ekonaukov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Tokrat so bili mladi dijaki tisti, ki so poslušali in se učili ekonaukov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Če le bežno spremljate dogajanje v avtomobilizmu, ste zagotovo opazili, da se je naposled le zgodilo, kar smo v oddaji Avtomobilnost vztrajno napovedovali zadnji dve leti. In sicer, da bo elektrifikacija tudi naš vozni park dosegla hitreje, kot si mislimo.

Kako delujejo vodikova vozila?

Vozila na vodikov pogon delujejo brez povzročanja emisij, saj iz izpuha pride le vodna para. V takih vozilih ne prihaja do tradicionalnega izgorevanja, ampak delujejo po principu izmenjave elektronov. Med procesom reakcije vodik reagira s kisikom, nato gorivne celice pretvorijo nastalo energijo neposredno v električno energijo. Vozila na vodikov pogon z gorivnimi celicami, ki imajo v rezervoarjih štiri kilograme, imajo doseg več kot 400 kilometrov, kar je ogromna prednost pred električnimi avtomobili na baterijski pogon. V plinasti obliki je namreč vodik brez barve in vonja, je zelo lahek, ni strupen in je brez tveganja za ljudi ali okolje. Tudi izpuh izloča le vodno paro in topel zrak.

Žal so ta zmagovalni
Žal so ta zmagovalni "swag mobil" na koncu organizatorji podrli in pospravili v škatlo, da ga bodo lahko reciklirali novi učenci, na drugi šoli. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Danes govorimo, jutri jih bomo vozili

Kje so ovire?

Poskusi z vozili na vodik so bili v preteklosti manj uspešni, predvsem zaradi visokih stroškov razvoja. In to čeprav je njihov doseg lahko nekajkrat večji kot pri električnih avtomobilih, dolžina polnjenja pa je primerljiva z vozili s pogonom na klasične energente. Visoka ovira za zdaj je tudi polnilna infrastruktura, pa višja cena goriva in skromnejša ponudba avtomobilov na vodik.

Danes o njih govorimo, čez kakšna tri leta jih bo nekaj že vozilo po naših cestah, potem pa se bo čez dobrih deset let usul plaz različnih modelov in vsaka znamka bo imela svojega. Vodikovega, seveda.
Ampak vodik mora še premagati del poti, ki so jo električna vozila že. Ta pot bo počasna – že pri elektriki gre počasi, pri vodiku pa ne bo šlo nič hitreje. Prav zato pa je že danes pomembno kakovostno spoznavanje alternativ, ki se nam ponujajo kot možne tehnološke rešitve za znižanje ogljičnega odtisa.

V tem pogledu pa so še posebej pomembni projekti, ki o novih tehnologijah izobražujejo mlade, tiste, ki bodo čez deset in več let imeli možnost izbrati drugače, kot lahko izbiramo danes.
Zato smo se v Avtomobilnosti ob skorajšnjem zaključku šolskega leta udeležili delavnice v okviru tehniškega dne na gimnaziji v Šolskem centru v Tolminu, na katerem je predavatelj iz mariborske univerze predaval o vodikovih tehnologijah.

Med prednosti vodikovih vozil sodi točenje vodika v vozilo, ki je podobno točenju bencina ali dizelskega goriva, kot to počnemo danes. Foto: MMC RTV SLO/Toyota
Med prednosti vodikovih vozil sodi točenje vodika v vozilo, ki je podobno točenju bencina ali dizelskega goriva, kot to počnemo danes. Foto: MMC RTV SLO/Toyota

Za daljše razdalje

Vodik naj bi bil pomemben predvsem za vozila, ki vozijo na daljše razdalje. Vodik pa je seveda tudi del drznih načrtov, ki so močno odvisni od naših državnih in tudi evropskih politikov. Je pa nadvse pohvalno, da je že v samem štartu projekt zastavljen, da bodo vodikovi avti vozili izključno s čisto vodikovo energijo.
Ker pa gre snov predavanj po navadi ven skozi drugo uho, se H2 dijaki učijo s pomočjo dirkanja. Z lego-dirkalniki na elektropogon, z bluetooth povezljivostjo, a najbolj z mladostnim domišljijskim 'dizajnom'.

Kako je bil videti tehnični dan in kaj so o vodiku izvedeli dijaki, pa si poglejte v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.