V Mariboru imajo zanimivo novost, ki lahko občutno dvigne varnost pešcev. Z novimi tehnologijami lahko namreč še izdatno povečamo varnost peščev na prehodih za pešce.

Na to križišče so namestili senzorje, ki opazujejo tako promet, se pravi avtomobile, kot tudi pešce. Drug drugega na neki način opozarjajo.

Radar je tista elektronska naprava, zaradi katere danes v vseh novih avtomobilih govorimo o asistenčnih sistemih. Zdaj so asistenčne sisteme dobila križišča. V Avtomobilnosti smo se o tem prepričali v živo, v Mariboru.

Kako sistem deluje?

"Imamo štiri radarske senzorje, dva spremljata promet na dveh prihajajočih in odhajajočih pasovih, druga dva pa nadzorujeta pešce, ki prihajajo na prehod za pešce iz obeh strani. Nadziramo, kdaj je pešec na prehodu in kdaj se mu približuje. Ko se približuje, luči na signalni tabli pred prehodom za pešce utripajo počasi, ko pa je na prehodu, se utripanje luči pospeši," je za oddajo Avtomobilnost povedal Ulrich Roskoni iz Continentala, ki je sistem razvil skupaj s slovenskim podjetjem COPS.

"Želeli smo, da kadar se prehodu za pešce približuje avtomobil, pešci dobijo informacijo o hitrosti premikanja vozila. Če vemo, da je vozilo upočasnilo na 25 km/h, lahko mirneje stopimo na prehod, kot če je hitrost vozila med 60 in 80 km/h. V tem primeru si verjetno ne bom drznil izzivati usode," pravi direktor COPS-a Peter Korun.

Prepoznani tudi, ko stojimo na mestu
Radar prepozna splošno obnašanje in to je premikanje, tudi če pešec stoji na mestu. Tudi ko stojimo pri miru, se odboj pojavi nazaj v senzorju in čas odboja pomeni kalkulacijo, kje ta objekt stoji. "Dejansko lahko izmerimo položaj objekta. Radarji, ki jih uporabljamo za zaznavo avtomobilov, spremljajo frekvenco (hitrost), ki se spreminja, medtem ko je bistvo tega radarja, da meri tudi stoječe objekte," pravi Korun.

Senzor zazna premik roke, premik glave, ramen. Tistega, ki stoji povsem pri miru, ga izloči. Je lahko težava, če pešec stoji pri miru in tipka po telefonu, s tem pa premika roke?

"Morda bi bila lahko težava, če bi bil pretirano osredotočen na telefon. To je morda en primer, pri katerem bi radar "izgubil" pešca. Slej ko prej pa bo naredil tak premik, da ga bo radar zaznal," pravi sogovornik iz Continentala in dodaja, da radar zaznava prav vse v področju 180 stopinj. Pri tem je sposoben hkrati zaznati 100 različnih objektov.

Komunikacija avta in semaforja
Andrej Brglez, strokovnjak za prometno varnost in avtor Avtomobilnosti je prepričan, da se bo naslednji res velik korak za prometno varnost zgodil takrat, ko se bodo začeli pretakati veliki podatki iz infrastrukture v avto in nazaj iz avta v avto. "Če zelo poenostavimo, bomo takrat videli v prihodnost. Vse, kar se bo premikalo, se bo povezovalo med sabo in v velik podatkovni oblak," pravi Brglez.

Korun na to temo dodaja: "Informacijo, da je pešec na cestišču, bomo v prihodnosti lahko prenesli tudi vozniku v avtomobilu. Aktualni sistem bomo lahko posodabljali, tako da bomo povezali avtomobil s prometnim znakom in bo avtomobil zaviral, če voznik ne bo odreagiral."

Bolj varna križišča
V naši oddaji veliko omenjamo različne senzorje, radarje, kamere, vse pogosteje omenjamo tudi lidarje, ki postajajo vse manjši in cenovno dostopni.

"Lidar je izredno zmogljiv, saj vključuje kombinacijo radarja in kamere v enem. Trenutno pa je cena v primerjavi z radarjem toliko višja, da njegova uporaba še ni upravičena," pravi Rosconi.

Nepotreben pa je zato, ker so zgradbe in radarji v križišču statični, vse kar se premika, torej predstavlja pomembno informacijo. V premikajočem avtu se po drugi strani relativno premika vse po vrsti, zato v avtu potrebujemo toliko različnih povezanih informacij, pridobljenih na vse možne načine, z vsemi razpoložljivimi senzorji. A križišče je torej situacija, pri kateri lahko zanesljivo zaznamo vse pomembno za našo varnost že samo s takšnimi visoko zmogljivimi radarji. Če bodo torej kdaj v prihodnosti v križišču, kakršno je ta hip najbolj moderno mariborsko križišče, namestili tudi senzorje z vgrajenimi kamerami, nas bo morda pa res lahko zaskrbelo za našo zasebnost.