Na zimsko pravljico smo povabili tudi bralce MMC-ja in gledalce Avtomobilnosti. Kako so se odrezali povabljenci, si boste lahko ogledali v četrtek, ko bomo v oddaji Avtomobilnost predstavili vtise, ki so jih udeleženci delavnice dobili pri vožnji s štirikolesno gnanimi audiji s quattro pogonom.

V vozniški restavraciji
"V vožnji se najbolje uživa v restavraciji, ki je dobro zasnežena. Zato smo prišli v Planico, kjer so doma mojstri, ki naredijo najboljšo snežno podlago, zato da lahko tam uživamo v čutenju vozne dinamike,“ pravi avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez, ki je delavnico vožnje po snegu vodil predvsem na račun opremljenosti in znanja delavcev Nordijskega centra Planica, ki so poskrbeli, da se pod kolesi audijev s quattro pogonom ni vdiral sneg in da je zadek vozila ob vihtenju volana odnašalo tako, da so se vsi zabavali in se naučili veliko novega.

"Snežni poligon smo začeli pripravljati že v decembru, po prvem sneženju. Namesto da bi parkirišče splužili, smo ga utrdili in zalili z vodo in dobili ledeno podlago. Zaradi odjuge smo morali postopek ponoviti kar trikrat. V tretje gre rado in je uspelo,“ nam je v uvodu pojasnil Jure Žerjav, vodja Nordijskega centra Planica. Ob zadnjem snežnem metežu so celotno površino utrdili s teptalnim strojem in krepko zalili z vodo. Postavili so snežne topove, da so enakomerno razpršili vodo v sneg. Kasneje vse še enkrat steptali in uspelo jim je narediti kakovostno podlago. Suhi sneg je le še izboljšal končno kuliso, ki je pričakala naše povabljence.

Triki priprave snežnega poligona
Sogovornik nam je razkril nekaj trikov priprave snežne podlage, da je primerna za vožnjo z avtomobili: "Če na sneg nalijemo preveč vode, voda pronica skozi sneg in pod njim nastanejo luže. Tam se sneg prehitro utrdi. Tega pa si nihče ne želi.“

Bistvena razlika med različnimi tipi snega je v specifični teži. Pršič tehta vsega nekaj deset kilogramov na kubični meter, najbolj moker sneg pa lahko v skrajnih razmerah tehta tudi 600 kilogramov na kubični meter. Vsi drugi tipi snega so nekje vmes. Bistvena razlika je med kompaktnim, umetnim snegom in naravnim snegom. Gostota umetnega snega je precej večja kot pri naravnem. "Govorimo o snegu, ki ima specifično težo 500 kilogramov na kubični meter. Zato je umetni sneg tudi toliko obstojnejši. Podoben učinek dosežemo, če v sneg dodamo zadostno količino vode. To je poznano tudi s tekmovanj alpskih smučarjev, kjer s posebnim balknom vbrizgajo zadostno količino vode v snežno podlago. Navsezadnje pri sosedih v Kranjski Gori vidimo, da naredijo praktično ledeno podlago. Na podoben način smo se tudi mi lotili tega poligona,“ dodaja Žerjav.

Voda in nizke temperature so ključne. Bolj ko je mraz, bolj je sneg suh, manj se zaradi tega sprime. Pri zelo nizkih temperaturah imamo ne glede na to, kakšen sneg pade, na koncu pršič.

Za utrditev snega so uporabili teptalce, snežne stroje, na skakalnicah pa tudi "živo silo", ljudi, ki še vedno na noge teptajo skakalnice.

V Planici smo se v oddaji Avtomobilnost pogovarjali z Juretom Žerjavom, vodjo Nordijskega centra Planica.