Zato nas je še posebej zanimalo, kaj si boste o njegovi izjemni rekuperaciji mislili vi. In to je bil audi e-tron. Zanj smo izbrali prav posebno testno stezo. Tako, ki ponuja veliko energijskih užitkov.

T. i. Pikes Peak, lahko rečemo slovenski Pikes Peak oziroma "medvedja čreva". Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prijavili. Bilo vas je ogromno. Žal je le imela priložnost to izkusiti zgolj peščica. Kaj so povedali?

18 serpentin in električni avto
Skupaj z vami smo se odpravili v čudovito doline reke Kolpe in se z e-tronom zapletli v 18 serpentin – medvedove steze, ki se vijejo v objemu pragozda. Testno kopje smo tokrat zapičili v rekuperacijo. Se pravi sposobnost predelave sile zaviranja v novo električno energijo, s katero se poveča doseg električnega avtomobila. Ne glede na to, da so pri vožnji navkreber naši tokratni testni vozniki uživali v ekstremnih električnih pospeških, pa smo ves čas preizkusa poskušali ostati zbrani in se skušali osredotočiti predvsem na to, kako e-tron energijo nabira takrat, ko jo običajni avtomobili spuščajo v zrak.

Kot z vlakom

Naš hišni inštruktor Andrej Brglez jih je podučil, kje je treba začeti zavirati in kje nehati, da se bo v baterije nateklo čim več nove energije, kdaj pospeševati. Boris Gregorčič, po poklicu avtomehanik, je vožnjo primerjal: "kot bi se peljal z vlakom."

Med našimi testnimi vozniki je bil tudi Jošt Herman, ki opravlja raziskovalno delo na Kemijskem inštitutu, in sicer v laboratoriju za kemijo materialov, kjer se ukvarjajo tudi z razvojem baterij za avtomobilsko industrijo.

"Litij poženemo iz ene strani na drugo. Se pravi iz enega materiala v drug. In ta materiala imata različen elektrokemijski potencial. Iz tega izhaja energija. To je nekako tako, kot če vržemo z balkona in nato nazaj na balkon. Ko je žoga na balkonu, se pravi, ko je litij v eni spojini, vsebuje potencialno energijo, ki jo z 'metom' oziroma premagovanjem višine sprostimo, in žoga seveda pospeši proti tlom. Proces je popolnoma reverzibilen in žogo lahko vržemo nazaj na balkon, ko spet vložimo to energijo. V bistvu gre za zelo podobno stvar."

Poudarki o e-tronu
Jedro električnega pogona sestavljata elektromotorja, ki skupaj ponujata 265 kilovatov (360 KM) moči in 551 Nm navora. Tisti na sprednji osi razvije 125 kilovatov (170 KM), na zadnji pa 140 kilovatov (190 KM) moči. To je dovolj za pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 6,6 sekunde, ob tem pa je na voljo še funkcija overboost, ki skupno moč poveča na 300 kilovatov (408 KM) ter ponudi 660 Nm navora, kar zadostuje za pospešek do stotice v 5,7 sekunde ter elektronsko omejeno končno hitrost 200 kilometrov na uro.

Štirikolesni pogon
Elektromotorja zagotavljata štirikolesni pogon, za natančen prenos moči na kolesa z najboljšim oprijemom pa skrbi sistem nadzora vektorjev navora.

Bistveni del električnega sklopa predstavlja baterija z zmogljivostjo 95 kilovatnih ur; ta zagotavlja okoli 400 kilometrov dosega po meritvenem ciklu WLTP. Sistem omogoča polnjenje na polnilnicah z zmogljivostjo 150 kilovatov. Na takšni polnilnici je mogoče baterijo napolniti do 80 odstotkov v približno 30 minutah. Osnovno polnjenje z močjo 11 kilovatov traja približno osem ur in pol, mogoče pa je tudi polnjenje z 22 kilovati moči.

Poleg zmogljivosti velja omeniti tudi sistem, ki omogoča vožnjo zgolj z uporabo stopalke za plin, saj se ob umiku noge s stopalke sproži regenerativno zaviranje, s katerim se polni baterija. Sistem ponuja tri nastavitve in lahko zagotovi do 30 odstotkov dosega.

Baterij pa se nismo lotili zgolj po tehnični plati, ampak tudi po vozniški, saj nas je zanimalo, ali bodo testni vozniki v zahtevnih zavitih ovinkih čutili 600 kilogramov veliko maso baterij, zloženih pod sedeži.

Vtise bralcev smo strnili v videoreportaži.