Po podatkih inštituta za industrijsko inženirstvo Fraunhofer, ki je študijo izvedel, avtomobilska industrija v Nemčiji zaposluje 840 tisoč ljudi, od katerih je 210 tisoč povezanih s proizvodnjo pogonskih sklopov.

Študija na osnovi podatkov, ki so jih prispevali veliki proizvajalci, kot so Daimler, Volkswagen, BMW, Bosch, ZF in Scherffler, ugotavlja, da je za proizvodnjo električnih vozil potrebnega 30 odstotkov manj časa kot za proizvodnjo običajnih avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje.

Predstavnik Volkswagnovih delavcev, Bernd Osterhol, je ob tem povedal, da krajšemu času proizvodnje botruje dejstvo, da električne pogonske sklope sestavlja le šestina vseh delov v primerjavi z vozili z motorji na notranje zgorevanje.

Potrebnih bo manj delavcev
Če bo leta 2025 v Nemčiji 25 odstotkov električnih avtomobilov, 15 odstotkov hibridnih ter 60 odstotkov bencinskih in dizelskih, bo ogroženih približno 75 tisoč delovnih mest. Če bodo električni avtomobili doživeli še večji razmah, pa bo v nevarnosti več kot 100 tisoč delovnih mest. Položaj dodatno otežuje dejstvo, da tovarne baterij potrebujejo le petino delovnih mest v primerjavi s tovarnami pogonskih sklopov.

Pri sindikatu IG Metall menijo, da bo do leta 2030 elektromobilnost neposredno ali posredno vplivala na vsako drugo delovno mesto v proizvodnji pogonskih sklopov za osebna vozila. Politiki in industrija pa bodo morali razviti primerne strategije za takšen prehod.

Študija ugotavlja tudi, da mora Nemčija paziti, kako deli tehnologijo s tekmeci iz Kitajske, Koreje in Japonske. Zlasti vodilni proizvajalci bi morali namesto sklepanja partnerstev tehnologijo prodajati.