Glasbeniki so šli na barikade, harmonika v Evropo, glas sedemletnega "talenta" pa v sleherno slovensko vas. To so le nekateri dogodki, ki smo jih izpostavili na MMC-ju v letu 2010.

A to še zdaleč ni bilo vse. Se še spomnite, kakšen je občutek, če po koncertu pristanete v kruti realnosti spremljanja radia v vašem avtomobilu sredi noči? V letu 2010 je to bilo videti nekako tako:

"Vsega imam dost'. Dost' 'mam vsega. Več kot imam, manj je vredno poželenja. Vse, kar počnem, nima sploh več pomena." 4. november. Nekaj minut do začetka novega dne. Nabito polna, v opojne vonjave odeta Gala Hala. Iz zvočnikov so odmevali zgornji verzi Neznosne lahkotnosti življenja. Na odru je stala suhljata podoba raperskega samuraja N’Toka, ki je to jesen po besedah glasbenega kritika Miroslava Akrapovića poskrbel za "enega največjih diskografskih dosežkov v vsej zgodovini slovenske popularne glasbe" - album Parado ljubezni. Troedini koncert v obliki 20 skladb in enega bisa je po slabih dveh urah in izčrpanem podajalcu rim zbrane pustil v skandiranju njegovega imena, sprožil pa pravo Zig Zig, pardon hip-hop manijo.

"So zdaj besede le en mil prepih. Nama za okras. In le tišina. Govori iz njih. Da si dava čas." 5. november. Nekaj ur po začetku novega dne. Vožnja po prestolnici ob zvočni kulisi najbolj poslušanega komercialnega radia pri nas. Iz zvočnikov se je za 15 sekund uspelo pretihotapiti zvokom letošnje – ene najbolj predvajanih – pesmi nacionalnega izbora za pesem Evrovizije, Kaj in kam – delo dveh najvidnejših glasbenih protagonistov rumenega tiska (spomladi sta namreč dahnila usodni da), Aleša Volka - Raayja in Marjetke Jurkovnik. Poroka, redni torkovi nastopi v oddaji Piramida, menjava člana, (nikoli uradno potrjeni) nastop na britanskem resničnostnem šovu X-Factor in izdaja albuma, ki je romal v prav vsako slovensko gospodinjstvo v imenu dobrodelnosti (v pomoči drugim so se jim letos pridružili tudi Nudi): metatekstualni težkokategorniki so letos (p)ostali Tangelsi.

Harmonika, ki si zaznamovala leto ...
Dvanajstouvrščeni izvajalci Eme so tako poskrbeli za eno izmed treh pesmi (preostali dve sta bili Dež – Nina Pušlar in Črni konji čez nebo – Hamo in Gal), ki so pustile največji pečat (tako na nacionalnih kot na komercialnih postajah), a z njo niso niti približno dvignili toliko prahu in debat, kot jih je načrtno sestavljen duet Leona Oblaka: ansambla Roka Žlindre in skoraj pozabljene primorske zasedbe Kalamari s skladbo Narodnozabavni rock. Vse do 23. ure 27. maja je slovenska delegacija v Oslu stavila vse upe na rockabilly-narodna noša kombinacijo, a popevkarska Evropa preprosto ni razumela sporočilnosti harmonike ob vložkih električne kitare in jim dodelila predzadnje mesto v drugem polfinalnem večeru.

A slovenska harmonika ni odmevala le po Evropi. Neuspešno je naskakovala Guinnessov rekord, največje priznanje pa ji je izboril belokranjski mojster meha Martin Težak, ki je postal novi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.

Najbolj izpostavljen narodnozabavni ansambel iz Sodražice je na festivalu Polka in Valček - kamor se letos (logično) ni prijavil - dobil naslednike: ansambel Novi spomini.

Škandal! Po slavju prišla vest o plagiatu
A Sodražica je imela še en razlog za slavje: njihovi sovaščani – legendarni slovenski poprockerji Pop Design – so letos dopolnili 25 let, ki so jih praznovali skupaj s svojimi starimi in novimi oboževalci v ljubljanskih Križankah. Tam so izzvenele zimzelene Ko si na tleh, Ne bom ti lagal, Potepuh in … Na božično noč. A praznična uspešnica, ki jo že vrsto let prepevajo Slovenci, misleč, da gre za skladbo Pop Design, se je (kot je razkril časopis Žurnal24) izkazala za plagiat. Nemca – prvotna avtorja – sta kmalu za tem napovedala, da bosta zaradi nesporne kršitve avtorskih pravic iskala zadoščenje za neplačane pravice tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Če nemška avtorja plagiatorstvo dokažeta, se lahko celo zgodi, da bo pesem prepovedano izvajati.

Slovenska identiteta v krizi?
Na božično noč se je tako izkazala za še en primer lažnive slovenske identitete. Iste identitete, ki je združila okoli 400 ustvarjalcev in podpornikov slovenske glasbe v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na Prvi slovenski glasbeni kongres. V javnosti pa je močno odmevala predvsem zadnja od treh zahtev: zahteva po predvajanju najmanj 50 odstotkov slovenske glasbe oziroma avtorske glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa. Tresla se je gora, rodila se je miš. Eden izmed vodij pobude Matevž Šalehar – Hamo pa je postal prvi med razočaranimi: "Žal mi je zato, ker je človeški odziv postal tak, da se najprej pomisli na negativno plat. Nihče ni pomislil, da smo hoteli narediti nekaj dobrega."

Slovenska glasba na tujih odrih
A domači glasbeniki niso popolnoma stali na mestu: Noctiferia, Elvis Jackson, Tide, DJ Umek, Red Five Point Star, Anavrin, Perpetuum Jazzile, Magnifico in Helena Blagne Zaman so se podali čez meje dežele na sončni strani Alp. Laibachi so poleg v tujini svoj pečat puščali tudi doma. Na Guči je odmevala slovenska Golica, Pankrti in Siddharta pa so se podali na Balkan, kamor svoj odhod napovedujejo tudi znova združeni Nieti.

Prav Nieti so z novim pevcem letos poskrbeli za prvi ''pravi'' album in se z njim vrnili med svoje najzvestejše oboževalce.

Vrnitve na sceno
Med svoje oboževalce in na sceno so se poleg Nietov vrnili še Shyam, Tabu, Flirrt, Hazard, Karmen Stavec, Marta Zore in Irena Vrčkovnik.

Dinozaverske pohode po sceni so nadaljevali Zmelkoow, Demolition Group, Rock Partyzani, Foxy Teens, Katrinas, Nude, Bohemi, Anja Rupel, Kosta in Mi2. Prav zadnji pa so poskrbeli tako za nov album, biografijo kot za koncertno turo (vredno pomnjenja) v letu 2010.

Albumi, ki so zaznamovali leto
Z novimi studijskimi izdelki so še postregli Dan D, DJ Umek, Srečna Mladina, Slon in sadež, Melodrom, Billysi, Janez Bončina - Benč, Billysi, Don Mentony Bend, Los Ventilos, The Tide, Doša, Trkaj, Pero Lovšin, Nina Pušlar, Samuel Lucas, Uroš Perić, Bor Zuljan, Neisha, Vlado Kreslin in Alenka Godec.

Prav z izdelkom Godčeve So najlepše pesmi že napisane II se je nadaljeval glasbeni ''šport'' številka ena: petje priredb. K temu je pripomogla tudi oddaja Parada, kjer so izbrali najlepšo med vsemi – Sepetovo Med iskrenimi ljudmi. Nagrado je prejel sam avtor, ki je še v začetku poletja za MMC razlagal: "Izvajalce kar imamo. Avtorji so pa kar hitro zadovoljni s tistim, kar naredijo."

Debitanti na sceni
Leto 2010 je postreglo s kar nekaj talenti in debitanti: Ladybird, April, Nevember1, Aperion, BiLBi, Peter Vode, Lina Kuduzović in stara znanka odrov (ki jih je letos osvajala tudi z zasedbo Papir) Maja Keuc. Za preporod leta pa je poskrbela džezovska pevka Katja Šulc.

Z menjavo članic (edine vztrajajoče domače) turbofolk zasedbe Atomik Harmonik pa smo dobili novo estradno solistko – Špelo Grošelj.

Zadnje ure preteklega leta pa je udarila tudi vest iz Velenja, da se skupino Šank Rock zapuščata pevec Matjaž Jelen in basist Cveto Polak.

Nogometne himne - fenomen leta
A ne samo novih potencialnih supernov oziroma fosilov slovenske scene, dobili smo številne single in nešteto nogometnih himen (Dalaj Eegol - ex Ali En, Siddharta, Natalija Verboten in SLO Max Band Aid), ki smo jih označili za fenomen 2010.

Ko potegnemo črto še pod eno leto domače glasbene produkcije, pa se lahko (tolažilno) poistovetimo z besedami Alenke Godec: "Občinstvo bo vedno imelo na voljo izvirnik, ki vedno ostane izvirnik, in tega primata izvirniku nikakor ne želimo vzeti."

Če se za trenutek oddaljimo od pregleda, pomislimo, kako so v letošnjem letu zveneli izvirniki:

"So najlepše pesmi že napisane, Vse besede nežne plehke in obrabljene," 4. februar. Dve uri do novega dne. Nostalgična Hala Tivoli. Za vse tiste, ki cenijo zapuščino pristne domače glasbe, je v začetku leta poskrbel glasbeni novinar in urednik Dragan Bulič, ki je s svojimi besedami in dejanji najbolj zaznamoval leto 2010. Zgornje vrstice so za spremembo v originalni verziji Hazardov večkrat ogrela srca zbranih na njihovih koncertih.

Oseba leta: Dragan Bulič
Potem ko je Bulič v Hali Tivoli zbral pod eno streho najpomembnejše akterje slovenske pop- in rockscene "zlatih" 60. in 70. let, je legenda slovenskega glasbenega novinarstva Dr. B. prejel viktorja za življenjsko delo. V slavnostnem govoru je povedal nekaj kritičnih misli o tem, kako na slovenske odre raje vabimo glasbenike iz nekdanje Jugoslavije, namesto da bi dali prednost domačim izvajalcem.

Boleča resnica ali nepotrebna nebuloza? Odgovor si lahko izoblikujete s pomočjo spodnjega izbora MMC-jevih koncertov leta 2010 na domačih tleh.

Klavdija Kopina
klavdija.kopina@rtvslo.si