S produkcijo se je začel ukvarjati pri dvanajstih letih. Navzoč je bil na več slovenskih izdelkih hiphopa, kot so album Živim Lajf (Zlatko), Liquid Smoke (Drill & Burke), Burke-Skunkcloud Mixtape Vol. 3 ... Zdaj pa se podpisuje pod instrumentalni EP Let's Fly Away.

Njegovo nadarjenost je kmalu prepoznal Gramatik. "Emiljo prihaja iz Slovenije, ki ima samo dva milijona prebivalcev. Bil sem njegov navdih, da je pri 14 letih začel ustvarjati svoje 'beate'. Zakaj pa ne? Tudi sam sem začel, ko sem bil star kot on," je dejal Gramatik v enem izmed intervjujev lani. "V njem sem videl sebe. Tudi mene so navdahnili drugi ustvarjalci 'beatov'. Na sceni, kot je slovenska, se čutim odgovornega, da pomagam," je dodal.

Več o EP-ju in Emilju si lahko preberete spodaj.

EP je podobno kot vaši 'mixtapi' (na primer Head Razfukerz) poln soul samplov. Zakaj ravno soul?
Ko brskam za 'sampli', se ne oziram na zvrst. Izberem tiste skladbe, v katerih slišim neke delce, za katere takoj dobim idejo, na kakšen način jih bom uporabil. Je pa res, da se v mojih 'beatih' nemalokrat pojavljajo soul in džezovski 'sampli'. Navadno izbiram različne elemente iz več skladb in iz različnih zvrsti, včasih tudi do sedem ali osem, 'beat' pa zaključim, ko presenetim samega sebe in dobim občutek, da je boljši od vseh, ki sem jih produciral pred njim. Recimo, da je vsak 'sample' ena barva na paleti, 'beat' pa končna slika na platnu.

Pri skladbah Fly Away, Our Bench in Some Time še posebej izstopajo kitarski 'sampli', ki - vsaj takšen občutek dobim - pri vas nadomeščajo vokal. Se morda motim?
Na Fly Away je kitaro zaigral Jernej Trobentar, na Our Bench in Some Time pa Filip Vadnu, ki je tudi velikokrat del mojih nastopov v živo. Živa glasbila sem uporabil, ker sem se "naveličal" produciranja klasičnih hiphopovskih 'beatov', vloge nadomeščanja vokalov pa v resnici nimajo. Če želim na komadu vokale, jih po navadi 'posamplam' iz starih akapel, izgubljenih posnetkov ali pa sodelujem s kako pevko, kot recimo v primeru Our Bench in Light My Cigar, Please, kjer je vokale posnela Sinead McCarthy. Na Fly Away pa sem se igral tudi z nekaj starimi akapelami.

Pri Light My Cigar, Please in Glendora greste z navdihom še nazaj v čas. Kakšna je zgodba za tema dvema skladbama? Kako je mešati sving z modernejšimi vložki? Kako hitro se lahko ujameš v zanko in vse izpade nepremišljen miks?
Že dolgo obožujem 'elektro sving', zaradi česar sem se moral obvezno lotiti tudi te zvrsti. Sprva je bil v načrtu samo Light My Cigar, Please, ampak ko sem zasledil staro slovensko skladbo svinga, sem v eni noči produciral celo skladbo in jo pozneje poslal še ILLUMNTR-ju (prav tako članu založbe Lowtemp), ki je posnel baslinije in synthe. 'Samplanje' skladb v svingu je zelo zabavno, ker z njimi dobiš tisti "old school", nostalgični občutek, obenem pa lahko prek njih nalagaš modernejše zvoke in ritme, katerim pogosto ustreza tudi ogromno vokalnih 'samplov' različnih zvrsti, ki ustvarijo nekak unikatni občutek.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s produkcijo in kako je prišlo do poznanstva z Gramatikom? Koliko vam je pomagal pri tem EP-ju - poleg založbe, kjer je izdan EP?
Glasbo sem začel ustvarjati nekje v šestem razredu osnovne šole. Že v prvem razredu me je s hiphopom seznanil znanec - dal mi je CD, na katerem je bilo ogromno različnega rapa, ki mi nikakor ni šel iz glave. Navdih za prve 'beate' sem nekaj časa črpal iz produkcij legendarnega DJ Premiera, ko pa sem prvič slišal Gramatika, se mi je odprl čisto novi svet glasbe.

Gramatiku so mojo produkcijo pokazali člani 5. Elementa, v katerem je repal. Ko sem videl, da mu je moja glasba všeč, so se mi izpolnile sanje. V osmem, devetem razredu sem ga sošolcem predstavljal za oceno, po osnovni pa sem podpisal z njegovo založbo in nastopil na njegovem koncertu v Križankah (LYM Tour), kar je bilo nad vsemi pričakovanji. Pri Let’s Fly Away mi je pomagal z oblikovanjem zvoka (mix, mastering), z nekaj nasveti. In pa seveda - EP je izdal na svoji založbi Lowtemp.

Gramatik vedno pravi, da moraš biti drugačen. Kako to doseči?
Da si drugačen, je v Sloveniji relativno preprosto, obenem pa to niti ni preveč zaželeno. V bistvu je dovolj že priimek. Ali pa slog oblačenja. V podeželskem okolju, iz katerega prihajam, veljaš za “hašišarja”, če imaš oblečene široke hlače, seveda pa se ti ljudje praviloma ne zavedajo, da so te hlače zelo verjetno širše od njihovega pogleda na svet. Kot je nekoč šaljivo dejal Gramatik - o okusu povprečnega Slovenca se ne splača razpravljati.
Sicer pa ne vem, ali obstaja recept za drugačnost. Zdi se mi, da v (elektronski) glasbi štejeta predvsem izvirnost in ustvarjalnost. Hočem reči, na neki način se moraš dvigniti iz povprečja in najti svoje občinstvo. Kar pa po mojih izkušnjah ni lahko - glasbeni okus številnih mojih vrstnikov kaže, da so pripravljeni kupiti, kar koli jim servirajo in v tistem trenutku velja za popularno.

Kakšni so načrti, glede na to, da ste stari šele 16 let in da ste konec koncev lani že stali pred polnimi Križankami?
Čim prej si želim oditi v tujino. Zagrabil bom prvo priložnost. V Sloveniji premalo ljudi posluša zvrst, ki jo izvajam, in večina mojih poslušalcev je iz tujine. Glede na statistiko na Soundcloudu, si mojo glasbo skoraj v celoti predvaja občinstvo iz ZDA, Francije, Velike Britanije, Kanade in Nemčije. Moja največja želja je nekoč nastopiti v Parizu, New Yorku, Kaliforniji in Coloradu. Kot rečeno - grem, "as soon as I get the chance"*.
*"as soon as I get the chance" - "takoj, ko dobim priložnost"