38-letni Cep je prva generacija vinogradnikov na domačiji Gordia (oče je delal kot gostinec), a se je naglo uveljavil tako s svojima dvema odličnima nedegožiranima penečima vinoma kot tudi s krasno linijo mirnih vin, tako belih (dva tipa malvazije, zvrst s podaljšano maceracijo in zvrst, zorjena v kvevrijih oz. amforah) kot rdečih (refošk in rdeča zvrst).

Cep je z očetovim blagoslovom prve vinograde na posestvu zasadil leta 2004, potem ko je s trdim delom očistil zaraščene strmine na za vinogradništvo idealnih legah. Od samega začetka je vinograd obdeloval strogo ekološko, brez uporabe pesticidov, herbicidov, sistemikov ali umetnih gnojil, ekološki certifikat pa je pridobil leta 2012.

Trte ima zasajene na slabih štirih hektarih, letno napolni okoli 20.000 steklenic, njegova vina danes strežejo v najboljših slovenskih restavracijah, vse več zanimanja za Gordiina vina pa je tudi v tujini. Naraslo povpraševanje je Cepa spodbudilo, da površino svojih vinogradov razširi na pet hektarov – tu pa se je začelo zapletati.

Dve leti čakanja na dovoljenje
Natančneje, leta 2015, ko je od soseda kupil 0,7 hektara gozda, od države pa še 0,2 hektara – vse tik ob svojih obstoječih vinogradih. Vse do marca 2017 je nato Cep skušal pridobiti dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene, a je bila njegova prva vloga zavrnjena, češ da je bila nepopolna, druga, iz leta 2017, pa zavrnjena po sedmih mesecih.

"Ker je ena sedmina parcele vpisana v uporabi Mestne občine Koper, leži pa na območju občine Ankaran, mi nihče ni hotel dati soglasja za to eno sedmino, preostalih šest sedmin pa sem lastnik," nam razlaga Cep. "Marca 2017 mi je nato Ankaran le dal soglasje (zdaj sem izvedel, da so soglasje za krčenje podali tudi Slovenski državni gozdovi (SIDG) kot upravljavec – a tega soglasja nikoli nisem videl), ki naj bi ga poslal na Zavod za gozdove Sežana in jih telefonsko obvestil."

Ko so na Zavodu Cepu prižgali zeleno luč za krčenje (ZGS zdaj trdi, da mu nihče ni tega namignil), se je mladi vinogradnik takoj lotil sečnje gozdu, ki ga je do aprila izkrčil, ni pa imel v tem času še pisne odločbe. Junija so na parceli začeli zemeljska dela z bagri, na tretji dan pa se je pri njem zglasila gozdarska inšpekcija, ki pa mu je po pregledu dokumentov pustila nadaljevati dela, ki so se končala teden dni za tem.

Porušeno naravno ravnovesje?
A oktobra 2017, po sedmih mesecih, kot strela iz jasnega prispe pisni odgovor iz Sežane: Cep ne sme krčiti gozda.

Takoj se je pritožil na ministrstvo za kmetijstvo, a dobil januarja letos isti odgovor, češ da krčenje negativno vpliva na biotsko pestrost in okolje, kar se Cepu ne zdi dovolj tehten razlog, saj sporni izkrčeni gozd ni bil zaščiten oz. ni bil opredeljen kot gozd s posebnim namenom, ravnovesje pa da prav tako ne bi bilo porušeno, saj bi tam stal ekološki vinograd, katerega značilnost sta prav naravno ravnovesje in pestrost.

Zakon sicer navaja, da oblasti lahko odobrijo krčenje gozda v kmetijske namene, če je to v skladu s prostorskim aktom, oziroma lahko krčijo do površine 0,5 hektara, če je namenska raba gozdno zemljišče in ne gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom ter ob pogoju, da ne bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov.

Nov gozd do konca leta
A sledi še večja zaušnica: odločba, da mora na izkrčeni parceli na lastne stroške posaditi 1.440 hrastov, jih zaščititi pred divjadjo in prvi dve leti zamenjati vsa drevesa, ki se ne bi prijela.

Rok? 31. december 2018, če pa tega ne stori, bodo za to najeli zunanjega izvajalca, njegov račun pa predložili Cepu. Okvirna cena? Cep pravi 20.000–30.000 evrov, ZGS trdi, da bi ta strošek po njihovih izračunih znašal maksimalno 5.500 evrov. So pa pri Gordii zagotovo veliko gospodarsko škodo utrpeli že z naložbo 50.000 evrov (ki se zdaj zdi jalova) in s tem, ker letos niso posadili trt. "Sploh ne vem, kaj bom, to je zame deset let dela …" vije roke Cep.

Primer je trenutno na Upravnem sodišču v Novi Gorici, Cep pa počasi obupuje in pravi, da tisti hektar – in precejšen del njegovega premoženja – lahko reši "samo še čudež".

Podobnega primera, da bi nekdo moral namesto vinogradov zasaditi hraste, sicer v celi Istri še ni bilo, Cep pa meni, da se kaj takega v hrvaški Istri ali v Goriških brdih, skratka, v regijah, ki živijo in dihajo z vinogradništvom, ne bi moglo zgoditi.

"Govoril sem z vodjo enote Tolmin, ki pokriva Brda – možakar pravi, da so ti v Sežani znoreli. Eden večjih biodinamikov iz Vipavske doline pravi, da njega gozdarji še prosijo, da še kaj pokrči in naredi vinograd, znani vinar iz Brd pa je leta 2005 izkrčil zaščiteni gozd in ima še zdaj tam zasajene trte," razlaga Cep.

Iz ZGS-ja mu odgovarjajo, da so osnovni kriteriji in pravne podlage za izdajo dovoljenj za krčitev gozda v kmetijske namene povsod po Sloveniji enaki, pri omenjenih vinarjih iz Vipavske doline in Brd pa da gre za drugačne okoliščine (večnamenski gozd, brez izjemno poudarjenih funkcij gozda), ki so jim omogočale izdajo dovoljenj za krčitev gozda na teh območjih.

Družina živi od vinogradništva
Na vprašanje, ali bi lahko v Cepovem primeru šlo ponovno za dobro staro slovensko zavist in sosedsko nagajanje, Cep odgovarja, da se zameril ni nikomur, da pa gre zagotovo za prijavo.

"Treba je vedeti, da od vina živimo jaz, brezposelna žena, dva šoloobvezna otroka in starši, katerih pokojnina obeh skupaj ne presega 900 evrov," tarna Cep.

Iz Zavoda za gozdove medtem odgovarjajo, da so ugotovili, da ima tamkajšnji gozd poudarjene ekološke funkcije, in sicer funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in klimatsko funkcijo, obe kot posledica nizke gozdnatosti v priobalnem pasu, zato so podali negativno mnenje. Ob tem dodajajo, da bodo s svojim stališčem vztrajali do konca.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si