Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija morda res nima trga za industrijsko oblikovanje, a novi koncept Tedna oblikovanja Ljubljana želi to spremeniti. Poleg podelitve nagrad za izjemne dosežke oblikovalcev in arhitektov želi v Ljubljani s kulturno konkurirati športni vsebini.
V času po pandemiji je skoraj 100 županov po svetu sprejelo idejo 15-minutnega mesta, ki naj bi nas obvarovala pred hudimi podnebnimi spremembami. Gre za idejo Carlosa Morene.
Z gradnjo potniškega centra in predvideno hkratno ureditvijo cest okoli njega ima Ljubljana zgodovinsko priložnost za vzpostavitev učinkovitega javnega prevoza. Bo zamujena?
Nekateri govorijo o estetiki faraonskega futurizma, zagotovo pa je to megalomanija. Govorimo o novi egiptovski prestolnici.
Leta 2025 bo Osaka ponovno gostila Expo, veliko svetovno razstavo, ki pa od razstavljavcev tokrat zahteva, da za seboj pospravijo. Slovenci bodo to uresničili.
Delal je za Naso in ameriško vojsko, razvijal aplikacije in tehnologijo še pred pojavom Googlovih očal. Dobil je nagrado guvernerja Kanade in izumil poseben kuhalnik za prebivalce vasi v Malawiju, a se je vrnil v Slovenijo.
Aljoša Ilešič je gradbeni inženir, danes priučeni brivec. V Mariboru ima brivnico, s katero je uresničil svojo željo, da se mu v življenju ne mudi več in predvsem da lahko ljudem približa umetnost.
V svetu gastronomije se veliko govori o trajnosti in čim večjem izkoristku vsake surovine. A ni samo zavržena hrana tista, ki je težava za okolje – nič manj potratna ni industrija oblačil. So rešitev torej materiali iz odpadne hrane?
Prostitucija, hoteli, parkirišča, beznice – temna stran mesta je tisto, kar privlači v Londonu delujočo slikarko Nano Wolke. Industrijski oblikovalec David Tavčar, podpisan pod kreacije svetovno znanih modnih hiš, pa se vse bolj uveljavlja tudi v tujini.
Laboratorij prihodnosti je geslo 18. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki prvič do zdaj na piedestal postavlja arhitekte, praktikante iz Afrike. A kot smo videli, je prihodnost tam, kje bi jo najmanj pričakovali.
V nemškem mestu Heidelberg nastaja največja stavba v Evropi, natisnjena v 3D-tehniki. Celotni postopek postavitve zgradbe bo trajal le 140 delovnih ur, na prizorišču pa sta večino časa le dva gradbena delavca.
Nenavadna je odločitev naročnikov, da v bloku, sicer novogradnji, spreminjajo tloris, ker želijo v njem več sonca, in ne več sob. A ravno to je bil povod za novo tlorisno zasnovo penthousa v Ljubljani.
Ljubljana bo dobila Park izbrisanih, v katerem bo spomenik v obliki črke Ć. A kot pravijo avtorji projekta Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle, so že deležni groženj. "To pomeni, da je tema prava in se je z njo treba ukvarjati," meni Ćosić.
V novi sezoni bodo gledalci v okviru oddaje Ambienti od 4. marca skupaj z voditeljem Boštjanom Romihom odkrivali najzanimivejše domove in najlepše vrtove Slovenije. Oddaja bo tokrat tudi daljša, po novem pa bo na sporedu ob sobotah ob 18.20 na TV SLO 1.
"Hiša ni samo hiša, že zdavnaj ni več samo streha nad glavo, je nov življenjski slog," pravi Matej Gašperič, arhitekt, ki se je vrnil v arhitekturo s samosvojim slogom in hišami, ki so tako preproste, a tako zelo izstopajoče.
45 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani je tlorisno spremenjeno v krožno, kuhinja je premaknjena na čisto drug konec, arhitekta iz Studia Aino, pa sta prostor za hladilnik in klimatsko napravo pridobila na račun balkona.
"Prej si se lahko vse zmenil, če je bil eden v kuhinji, drugi v postelji, zdaj pa se ne slišiva, ko je eden v kopalnici," opaža Aleksandra. Z možem Aleksandrom Vujovićem sta naredila velik korak in se odselila iz stanovanja v velikosti 2 parkirnih mest.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojim obširnim opusom zaznamoval arhitekturno podobo današnje Ljubljane, je Turizem Ljubljana lansiral linijo izdelkov z motivi Plečnikovih del.
"Če nisi propadel, si uspel," bi bila premisa iztekajočega se leta za marsikaterega oblikovalca. Med 20 izstopajočimi deli se nekateri vpisujejo v sam vrh industrijskega oblikovanja na podočju luksuznih ur, avtomobilov, koles, hiš in tudi lesenih igrač.
Legendarni oblikovalec Niko Kralj je leta 1976 patentiral leseno igračo z željo, da pride v vsak slovenski dom. Izdelek, ki bi ga morali izdelovati zaporniki, je bil realiziran 45 let pozneje, v podobah letala, žirafe, kozolca in prav posebnega psa.
Neveljaven email naslov
