Mladi oblikovalki sta se spoznali na tečaju risanja, ko sta se se obe pripravljali za sprejemne izpite na Fakulteti za dizajn. Od tistega trenutka sta bili ves čas v stiku in druga drugo bodrili v času vpisnih postopkov in sprejemnih izpitov. Za obe je bilo notranje oblikovanje že drugi študij, Eva je predtem končala sociologijo, Dea pa nemščino. "Skupne težave ljudi hitro zbližajo," se namuzneta. V 1. letniku sta potem na vratih zagledali oglas za razstavo Top ideje in se v trenutku odločili, da bi lahko sodelovali. In tako se je začela njuna skupna zgodba: Dea Eva.

Dražljaji iz podzavesti
Ko ju povprašamo o njunem zaščitnem znaku - na prvi pogled morda les v kombinaciji s pastelnimi odtenki? -, razmišljata: "Želiva, da so najini izdelki hitro dojemljivi, da je njihova raba spontana, brez debele brošure z navodili za uporabo. Večfunkcionalnost je težje vključiti v ta koncept, saj lahko hitro podremo prvotne lastnosti. Zato je vsak element dobro premišljen, na svojem mestu se nahaja s ciljem služenju celoti." Vaze in svečniki iz njune kolekcije Pina so, denimo, poklon plesalki Pini Bausch ... Ali ju tudi sicer navdihujejo osebnosti, umetnost? "Navdih črpava iz vsega, kar naju obdaja, kar vidiva in doživljava. Misliva, da mora biti oblikovalec najprej dober opazovalec. To pri sebi najbolj opaziva med procesom ustvarjanja, ko na dan pridejo dražljaji, ki so se nekoč, nekje vtisnili v podzavest."

Prav večfunkcionalnost je tisto, kar poleg estetske dovršenosti odlikuje njuno mizo Kumi, ki jima je od vseh izdelkov, pod katere sta se podpisali, tudi najbolj pri srcu, saj je bil to njun prvi skupni projekt, pri katerem sta se ogromno naučili in vanj vložili največ časa. Miza je sestavljena iz več elementov, ki omogoča, da jo ves čas spreminjamo: "Želeli sva oblikovati klubsko mizico, ki je večfunkcionalna, ki ponuja različne načine uporabe in je hkrati preprosta in izčiščena. Mladi, ki se preselijo na svoje, so velikokrat omejeni s prostorom, ki ga imajo na voljo. Želeli sva jim ponuditi alternativo, kako en kos pohištva vključiš v stanovanje in jim s tem omogočiš večjo uporabnost in dober izkoristek prostora."

Pri oblikovanju prisegata na slovenske materiale, pri Kumi je to les, pri stojalu za revije FO pa, denimo, marmor repen, ki prihaja s slovenskega Krasa. "Slovenija ima veliko dobrih in lepih materialov, katerih potencial je premalo izkoriščen in so širši javnosti dokaj neznani, denimo repen, hkrati pa želiva spodbujati domači trg, obrti in pokazati njeno širino." O tem, da bi konkurirali velikanom, ki na trgu ponujajo izdelke množične proizvodnje po nizkih cenah, niti ne razmišljata.

Vedno manjši svet
"Najini največji vzorniki so vsi tisti, ki so si z vztrajnostjo in trdim delom omogočili, da v življenju počnejo tisto, kar jih osrečuje. Seveda so tu tudi velika imena, kot na primer Nika Zupanc, Niko Kralj, ki jima je uspelo tudi zunaj meja Slovenije. S svojimi izdelki in filozofijo dela jima je uspelo pritegniti pozornost svetovno znanih in priznanih podjetij in s tem uveljaviti svoje ime oziroma znamko. Pa Norm Architects, Studio Swine, OeO Design Studio ..." odgovarjata na vprašanje o tem, koga najbolj cenita doma in koga na tujem.

Predstavili sta se že na nekaj sejmih po Sloveniji, tudi v tujini so ju opazili. Kakšen način predstavljanja in prodaje se jima zdi v tem hipu najtreznejši in najučinkovitejši? "Sejmi so odlična priložnost predstavitve, hkrati pa mesto, kjer se srečamo ustvarjalci, da si izmenjamo ideje, stike, a žal včasih kdo tudi kaj 'ukrade'... V dobi, ko je internetno komuniciranje na vrhuncu, pa so socialna omrežja idealno komunikacijsko orodje."

Povprašamo ju še o njunih načrtih in sanjah za bližnjo in daljno prihodnost. "Kratkoročno: Dea marca odhaja v Berlin, Eva pa bo doma jokala (smeh). Hec na stran, vseeno želiva nadaljevati in razvijati najino zgodbo. Zavedava se, da je svet vedno manjši in meje vedno bolj zabrisane. Dolgoročno: leta 2060 bova z blagovno znamko D e a E v a prodrli na Mars (smeh)."