Tako odgovor na naše vprašanje o tem, kako je videti njen delovni dan, sklene mlada oblikovalka keramike Hana Karim, ki se je najprej uveljavila z nakitom, zdaj pa se osredotoča predvsem na izdelke za dom, ki so že nekaj tednov na voljo v njeni novi spletni trgovini, s katero je le nekaj klikov oddaljena od potencialnih kupcev z vseh koncev sveta.

"Odzivi po odprtju so bili krasni in nepričakovano intenzivni. Vzklilo je kar nekaj novih priložnosti za sodelovanja, tudi v tujini, kar je bil gotovo eden izmed poglavitnih ciljev te poteze. Kot rezidenčna oblikovalka ateljeja za oblikovanje keramike APOK v Ljubljani sem predvsem vodji Tomiju Bojnecu neizmerno hvaležna za vso ponujeno pomoč pri zagonu ter premagovanju tehničnih ovir pri ustvarjanju," pove sogovornica, ki skoraj vsak teden v omenjenem ateljeju vodi delavnice na temo keramike, odprte za vse, ki se želijo natančneje seznaniti s tem "čudovitim medijem".

Prirojena ljubezen do vsega lepega
Hano so vzgajali starši, ki so sami odraščali v "neumetniških" družinah. "Moja mama izhaja iz male vasice, pravzaprav zaselka nad Ajdovščino, iz preproste kmečke družine, oče pa iz milijonskega Erbila, glavnega mesta iraškega Kurdistana. Oče bi moral postati zdravnik, če bi šlo vse 'po pravilih', vendar je bila želja po upodabljanju sveta tako mogočna, da mu je moja babica skrivala papirčke, da ne bi vseh porisal. Tako bi bilo skoraj nemogoče, da ti dve osebi, s tako močnima tendencama po ustvarjanju, te strasti ne bi predali naprej svojemu potomstvu. Sama sem se trmasto kar zajeten kos odraščanja upirala vsem zunanjim namigom, da bom šla po stopinjah svojih staršev. Vendar mi je to domače; samoumevna mi je ljubezen do kulture in vsega lepega. Hkrati pa sem seznanjena tudi z vsemi ne tako zelo romantičnimi platmi življenja ustvarjalcev," pravi Karimova, ki je iz gline začela ustvarjati že relativno zgodaj, v času, ko je ta "primaren, a iskriv medij", kot ga opisuje, prevzel tudi njeno mamo.

"Od takrat je preteklo že kar nekaj let, pa me nobena druga umetniška sfera ni toliko vznemirila, kot to še vedno počne keramika. Verjetno zato, ker mi je vseskozi v izziv, postavlja mi vedno nova vprašanja in pušča ogromno prostora za razvoj in eksperimentiranje," razmišlja o svoji prvi in očitno trajni ljubezni, keramiki. Čeprav imamo zunanji opazovalci morda malce napačno, romantizirano podobo o izdelovanju keramike, morda tudi po krivdi filmske uspešnice Duh, pa gre v resnici za precej zapleteno tehniko ... Hana Karim nam pritrjuje: "No, Duh je gotovo povzročil nesluteno popularizacijo lončarstva. Tudi lončenina, ki jo v tem slavnem seksi kadru vrti Demi Moore, je od nekega lončarja na filmskem setu zahtevala zvrhano količino predznanja in izpiljene tehnike. O tem sva ravno pred kratkim debatirali z mamo - poklicna deformacija, pač. Keramika je zapletena. Vendar se v tem tudi nahaja njen čar. Sestavljena je iz desetin malih korakov, včasih zgrešiš samo neko malenkost in ne prideš do končnega izdelka. Včasih ti pa ravno kakšna t. i. napaka vzame sapo."

"Moji prvi izdelki so iskreni"
Kot smo omenili v uvodu, se je na slovenskem prostoru najprej uveljavila z nakitom, na pamet nam najprej padejo njene glinene ptičice. Kako danes gleda na svoje najzgodnejše izdelke? "Pri srcu so mi vse zgodnje kolekcije nakita, tako ptičice kot serije ekstravagantnejših kosov. Rada se opiram na fotografije prvih 'resnejših' izdelkov izpred sedmih, osmih let, sploh v teh dneh, ko se intenzivno pripravljam na mednarodno razstavo sodobnega keramičnega nakita v Atenah in predstavitev na tednu mode v Cankarjevem domu. Moji prvi izdelki so iskreni, izhajajo iz najčistejše potrebe po ustvarjanju, kjer ni nobenih zunanjih pritiskov, rokov ali pričakovanj."

Kot večina mladih oblikovalcev se Hana dobro zaveda pomembnosti oziroma neizogibnosti družbenih omrežij, ki so postala malodane osrednje orodje umetnikov za komunikacijo s svetom. Mora biti umetnik danes tudi spreten tržnik, ki obvladuje predvsem spletna orodja? "Ljudje smo ne nazadnje vizualna bitja in trzamo na estetske dražljaje iz okolja. Včasih je bilo neskončno opazovanje čudovitih izdelkov na Instagramu ali Pinterestu zame tako vznemirljivo, da sem težko zaspala. Največje zasluge za lepe fotografije na mojih družbenih omrežjih gredo mladi fotografinji Urški Pirjevec, ki mi je v neizmerno pomoč tudi pri drugih stvareh glede mojega dela. Seveda pa vzdrževanje skladne podobe na družbenih omrežjih vzame ogromno časa, vendar z Urško v tem uživava, sploh kadar fotografirava krožnike s hrano in lahko potem v ateljeju družno pomalicamo rekvizite ..."

Hana Karim po končanih jesenskih projektih odhaja na enomesečno umetniško rezidenco v London, kjer se bo posvetila raziskovanju keramike in delovanju tamkajšnjih studiev. "Obeta se pester konec leta, ki bo do neke mere gotovo vplival na moje prihodnje ustvarjanje. Se že veselim!"