Doslej je na temo vzpostavljanja reda v bivališčih napisala tri knjige, ki so jih v njeni domovini skupno prodali v več kot dveh milijonih izvodov, med njimi prednjači njena prva in največja uspešnica z angleškim naslovom The Life-Changing Magic of Tidying Up: The Japanese Art of Decluttering and Organizing. Konmari, to je njen vzdevek, je tako slavna, da so o njej posneli tv-film, redno se pojavlja na raznih predavanjih in je posnela tudi serijo videov o najboljših načinih zlaganja oblačil. Bistvo njene metode organiziranja bi lahko povzeli nekako takole: na kup zložite vse, kar imate v lasti, nato pa ohranite zgolj tiste reči, ki v vas zanetijo iskrico veselja. Drugo zavrzite. Tudi njene knjige se po kakega pol leta, ko končate s preobrazbo doma, znebite, svetuje avtorica.

"Pokondajte" svoje bivališče in življenje
Kondo pravi, da jo je organiziranje zanimalo že od malih nog, nekega dne pa je prišel preboj: "Obsedena sem bila s tem, kaj lahko vržem stran. Nekega dne sem imela pravi živčni zlom in sem omedlela. Dve uri sem bila nezavestna. Ko sem prišla k sebi, sem slišala skrivnosten glas, kot bi mi nekakšen bog pospravljanja razodel, naj na stvari pogledam bolj natančno. In spoznala sem svojo napako: iskala sem le reči, ki bi jih lahko vrgla stran. Morala pa bi iskati reči, ki jih želim obdržati. Prepoznati stvari, ki te osrečujejo, to je smisel pospravljanja."

Pred kratkim se je Marie Kondo mudila v ZDA, kjer je jeseni ob izidu omenjene knjige uspešnice pritegnila veliko medijske pozornosti. Med drugim so ji obsežno reportažo namenili pri reviji New York. Kot v prispevku z naslovom Marie Kondo bo spremenila vaše življenje. Ali vsaj vaš bivalni prostor, piše Molly Young, je Marie nežnega in nevsiljivega videza, s katerim nikakor ne vzbuja pozornosti, a je v domovini tako slavna, da bi bila na tokijski podzemni približno tako nadlegovana kot Beyonce. Drobna Japonka - v višino meri le kak meter in pol - šteje 30 let, a že uživa kultni status: oboževalci njenih tehnik pospravljanja se označujejo za "konverte" in uporabljajo njeno ime v glagolski obliki, denimo: "Pred dostavo živil sem 'pokondala' hladilnik." Živijo za zadovoljstvo, ki ga daje očiščenje doma, svoji obsedenosti rečejo kar kondomanija.

Cunami kot prelomnica v miselnosti
Ko je imela Marie šele pet let in so vsi v Tokiu "noreli" za načeli feng šuja, tudi njena mati, je opazila, da ima oko za te reči, saj se ji stanovanje ni zdelo dovolj pospravljeno, da bi imelo kake blagodejne učinke. Zato je mami začela pomagati pri pospravljanju oziroma je pospravljanje vzela kar v svoje roke. Že kot mala deklica je z veseljem listala revije za življenjski slog in kar požirala članke o tehnikah organiziranja. Preizkušala jih je včasih na skrivaj, včasih ne, doma in v šoli: hitro se je znebila igrač, ki so se jih drugi otroci naveličali, pa oblek in druge navlake. Pri 18 se je zaposlila v šintoističnem svetišču, kjer je vzdrževala red za starešino in prodajala talismane v kiosku. Študirala je sociologijo in diplomirala z nalogo Kako stanovanje osvoboditi navlake - sociološki pogled. Nato je delala kot svetovalka in v komaj treh mesecih napisala prvo knjigo, ki je izšla leta 2010. S prodajo je bila zadovoljna, a nato je leta 2011 prišel cunami in tla so se dobesedno zatresla, zanjo v pozitivnem pomenu.

Kot je za New York povedal urednik Kondove Tomohiro Takahaši, so se Japonci nenadoma zavedeli, da se morajo vprašati, kaj jim v življenju največ pomeni in kakšna je dejanska vrednost sentimentalnih predmetov. "Kakšen je pomen predmetov, ki so jih izgubili? Kakšen je smisel življenja?" Knjige, ki jih je Konmari začela pisati zato, da bi bile stranke manj neučakane (ima jih namreč toliko, da obstaja dolg čakalni seznam, trenutno si je treba njen čas zagotoviti približno tri mesece vnaprej), so začele s polic leteti kot vroče žemljice. Na Japonskem je namreč redoljubnost ne le vrlina, ampak način življenja, razlogi za to pa so preprosti: japonska stanovanja so majcena, ponudba stvari, ki jih je mogoče kupiti, pa ogromna.

Bodite neusmiljeni, a začutite dušo predmetov
Marie Kondo kot gurujka v pravem pomenu besede strogo sledi nekaj osnovnim pravilom, denimo: majice morajo biti zložene v lične žepke, kuhinjske krpe spadajo pod pomivalno korito, niti pomislite ne, da bi imeli po stanovanju kupčke drobiža, saj je to nespoštljivo. Podobno velja za drugo navlako: bančne izpiske, rezervne gumbe, navodila za uporabo, vzorce ličil, razne kable ...

Za konec ponovimo osrednjo mantro metode Konmari: obdržite le stvari, ki vas osrečujejo, in zavrzite tiste, ki vas ne (potem ko se jim za usluge lepo zahvalite). Vse, kar potrebujete za organiziranje, že imate doma, zato ne kupujte posebnih pripomočkov. A ni vse tako kruto, kot se zdi, Kondo spodbuja animističen pristop do vsakdanjih potrebščin. Tako pravi, da nogavice "vsak dan brutalno pretepamo, ko so ujete med stopala in čevlje, trpijo pritisk in trenja, da ščitijo vaša dragocena stopala". "Čas, ki ga preživijo v vašem predalu, je njihova edina priložnost za počitek." Podobno je tudi s torbicami, ki se gotovo ves čas počutijo, "kot bi šle spat s praznim želodcem". Ne obdržite daril le zato, ker vas daje občutek krivde: raje jih podarite naprej, morda pa komu kdaj pridejo prav. Podobna načela ima tudi glede fotografij, voščilnic, razglednic: vprašajte se, katera vas resnično navda s srečo, druge pa zavrzite. In, da, kruta resnica glede tistih knjig na polici, ki jih mislite "nekega dne" prebrati: najverjetneje jih ne boste nikoli.

Ne bodite presenečeni, če vas bo po procesu očiščenja oblila nekakšna mirnost in vas obide čista sreča, pravi Konmari, njeni sledilci pa ji pritrjujejo. Menda se vam življenje v hipu, ko ste obkroženi samo s stvarmi, ki dajejo jasnost, spremeni na bolje. Morda je vredno poskusiti ...