Ob delu mu bonsajizem pomeni sprostitev. Foto: RTV SLO
Ob delu mu bonsajizem pomeni sprostitev. Foto: RTV SLO

Domovina bonsaja je Kitajska. Umetnost gojenja dreves v posodah se je razvila z gradnjo vrtov in namiznih pokrajin. Prvi pisni viri, ki dokazujejo obstoj bonsaja, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, torej je sama umetnost še nekoliko starejša. Pozneje so to umetnost od Kitajcev prevzeli Japonci in razvili svoj slog. Zakaj se je umetnost razvila? Na to vprašanje najbrž nihče ne ve odgovora. Je pa res, da so bonsaje uporabljali tudi v meditaciji, kitajski bonsaj na splošno povezujemo s taoizmom (daoizmom), japonskega pa z zenbudizmom.
Rdeči bor Enrica Savinija na mednarodni razstavi letos v Ljubljani.
Rdeči bor Enrica Savinija na mednarodni razstavi letos v Ljubljani. Foto: Tomaž Kovšca
Razstave bonsajev so vrhunski kulturni dogodki, paša za oči in duha.
Razstave bonsajev so vrhunski kulturni dogodki, paša za oči in duha. Foto: Tomaž Kovšca

Bonsaji niso vse bolj dostopni, njihova cena iz leta v leto raste in dandanes si nakup vrhunskega bonsaja lahko privošči le malokdo.

Tomaž Kovšca
Iz materiala oblikujejo drevo, ki ga nato presadijo v bonsajsko posodo.
Iz materiala oblikujejo drevo, ki ga nato presadijo v bonsajsko posodo. Foto: Tomaž Kovšca

Stoletja stara kitajska tradicija - vzgajanje bonsajev je v Evropo prišla konec 19. stoletja. V zadnjih letih se je močno razvila tudi v Sloveniji. Zasluge gre pripisati navdušencem, med katerimi je tudi športni novinar Tomaž Kovšca, ki je svoje znanje nabiral povsod po svetu.


Prevod besede bonsaj pomeni drevo v posodi. Kakšna je njihova življenjska doba, kako veliko je lahko drevo, ki se še vedno šteje med bonsaje ...
Bonsaji so povsem navadna drevesa, ki jim z obrezovanjem in drugimi oblikovalnimi tehnikami damo posebno obliko. Podobno kot pušpan v živi meji oblikujemo v različne geometrijske oblike, lahko taisti pušpan oblikujemo v drevo, ga posadimo v primerno posodo in bonsaj je rojen. Bonsaji v posodah zaradi pomlajevalnih rezov običajno živijo dlje kot naravnorasla drevesa v naravi. Poleg tega pa zanje tudi dobro skrbimo: redno jih zalivamo, gnojimo, tako da so veliko bolj močna in zdrava, kot bi bila sicer. Samo na močnem in zdravem drevesu namreč lahko delamo. Natančne meje, do katere velikosti drevo še sodi med bonsaje, ni. Ppomembneje je, da je drevo v posodi in namenjeno razstavljanju. Da je živa skulptura, s katero hoče avtor nekaj sporočiti. V zadnjem času se usmerja spet k manjšim drevesom, tako da je večina mojstrovin na razstavah velikih med 60 in 80 cm.
Bonsajizem je prišel v Evropo z Daljnega vzhoda. Kdaj je bilo to in kateri Evropejci veljajo za najboljše gojitelje bonsajev?
Evropa se je z bonsajem prvič srečala na svetovni razstavi leta 1889, ko so Japonci v svojem paviljoni razstavili tudi nekaj dreves v posodah. Pravi razvoj bonsajizma v Evropi se je začel šele po drugi svetovni vojni. Konec 60. let je Nizozemec Gerrit Lodder v Harmelenu ustanovil prvi bonsajski center, ki še vedno sodi med največje evropske centre. Poleg Nizozemske je bonsajsko v Evropi najbolj razvita Italija, ki ima prav tako dolgo tradicijo.

Kdaj ste se vi začeli ukvarjati z gojenjem bonsajev?
Moja pot v svet bonsajev je dolga že 20 let. Vendar pa sem se resneje začel ukvarjati s to umetnostjo v zadnjih sedmih oz. osmih letih, ko sem o bonsajizmu začel intenzivneje študirati in se izobraževati doma in v tujini. Bonsajizem mi pomeni nasprotje vsakodnevnemu stresu in hitenju.

Ste se kje posebej izobraževali?
Moja bonsajska izobrazba je plod dolgoletnega študija, tako doma kot v tujini. Imel sem priložnost delati pod vodstvom številnih mednarodno uveljavljenih mojstrov, jih opazovati med njihovimi demonstracijami. Na začetku mojega študija sem veliko sodeloval z bonsajsko univerzo Crespi v Milanu, potem pa me je, kot rečeno, pot vodila po Evropi in po svetu. Zdaj skupaj z Rajkom Podgornikom - Rešem svoje znanje posredujeva naprej v najini zasebni šoli Tora, ki je od letos tudi uradna podružnica uveljavljene italijanske šole Enrica Savinija Progetto Futuro.

Ste tudi predsednik Slovenskega kluba bonsajev, ki je bil ustanovljen leta 2003. Koliko članov imate in kaj so vaše glavne dejavnosti?
S Slovenskim bonsaj klubom je bonsajizem v Sloveniji dobil pravi zagon. V Slovenijo smo začeli vabiti tuje mojstre, izobrazili svoje inštruktorje in zdaj znanje širimo naprej. V klubu je približno 40 članov z vseh koncev Slovenije. Poleg tečajev in delavnic, ki jih redno organiziramo po vseh koncih Slovenije, in strokovnih ekskurzij, je naša glavna dejavnost bienalna mednarodna razstava bonsajev. Leta 2012 bo naša razstava hkrati konvencija Evropske bonsajske zveze EBA, katere člani smo, tako da bodo obiskovalci na enem mestu lahko videli najlepše bonsaje v Evropi. Priložnost, ki je ne velja zamuditi. Konvencija bo maja 2012 v hotelu Mons v Ljubljani!

Se vam zdi, da se je gojenje bonsajev v Sloveniji dobro "prijelo". Kakšen je profil gojiteljev? Je več žensk, moških, starejših, mlajših ...)?
Bonsajizem je v Sloveniji v zadnjih letih izjemno napredoval. V naši čudoviti naravi imamo material, ki nam ga zavidajo mnogi kolegi iz drugih držav. Vsi, ki bi se zdaj radi ukvarjali s pravim bonsajem, imajo veliko prednost v primerjavi s tistimi, ki smo se z umenostjo začeli ukvarjati pred leti: zdaj je v Sloveniji klub, postavljen je izobraževalni sistem, tu je tudi bonsajski center, kjer je mogoče kupiti vse potrebno. Skratka bonsajizem v Sloveniji napreduje z velikimi koraki, imamo nekaj zelo nadarjenih avtorjev, kar nazadnje dokazujejo tudi številne mednarodne nagrade, ki so jih slovenski bonsajisti v zadnjih letih prejeli na najuglednejših mednarodnih razstavah.
Bonsajisti so ljudje vseh profilov - tako po izobrazbi kot po starosti ni nobenih razlik. Vsem nam je všeč vse lepo in narava. Res pa je, da je med bonsajisti veliko manj žensk kot moških, zakaj je tako, ni pravega odgovora ...

Kakšen je dober gojitelj bonsajev?
Dober bonsajist je tisti, ki zna iz materiala ustvariti drevo, ki ga potem občinstvo občuduje na razstavah. Seveda pa mora znati za to drevo prej in potem tudi dobro poskrbeti, da je močno in zdravo. Poleg umetniške žilice bonsajist torej potrebuje tudi botanično znanje. K čemu teži? Odvisno od posameznika. Toda vsi si želimo čim boljšega materiala, iz katerega bi lahko ustvarili čim boljši bonsaj. Idealen bonsaj, če tak sploh obstaja.

Koliko časa (in denarja) vam vzame ta vaša ljubezen?
Bonsajizem je lahko zgolj konjiček, lahko pa postane način življenja. Meni bonsajizem prav gotovo pomeni način življenja. Z bonsaji živim vse leto in vsak dan. Če človek bonsajizem ohrani na ravni ljubiteljstva, potem tudi drago ni, če pa se lotiš "resnega" bonsajizma, potem je meja nebo. Največ stane znanje, v katerega je treba nenehno vlagati: stanejo potovanja, šolanje, delavnice ... Izjemno drag je tudi material, unikatne keramične posode priznanih izdelovalcev posod prav tako dosegajo astronomske cene.

Bonsaji so med širšo javnostjo precej prijubljeni in, kot kaže, vse bolj dostopni. Toda ali so tisti, ki jih dobimo po trgovskih centrih ali cvetličarnah, pravi bonsaji?
Žal takšni bonsaji za poznavalce nimajo prave vrednosti. Najlažje jih je primerjati s kičem, ki ga kupujemo po stojnicah. Tam prav tako lahko kupimo plastične kipce ali pa reprodukcije najslavnejših slik. Pa so to pravi kipi in slike? Seveda ne. In podobno je z bonsaji. Ravno nasprotno: bonsaji niso vse bolj dostopni, njihova cena iz leta v leto raste in dandanes si nakup vrhunskega bonsaja lahko privošči le malokdo.


Domovina bonsaja je Kitajska. Umetnost gojenja dreves v posodah se je razvila z gradnjo vrtov in namiznih pokrajin. Prvi pisni viri, ki dokazujejo obstoj bonsaja, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, torej je sama umetnost še nekoliko starejša. Pozneje so to umetnost od Kitajcev prevzeli Japonci in razvili svoj slog. Zakaj se je umetnost razvila? Na to vprašanje najbrž nihče ne ve odgovora. Je pa res, da so bonsaje uporabljali tudi v meditaciji, kitajski bonsaj na splošno povezujemo s taoizmom (daoizmom), japonskega pa z zenbudizmom.

Bonsaji niso vse bolj dostopni, njihova cena iz leta v leto raste in dandanes si nakup vrhunskega bonsaja lahko privošči le malokdo.

Tomaž Kovšca