Zadnji dan festivala stand-up komedije Panč se je zavil v črno. "Slovenija je pripravljena na to, da imamo politika v zaporu in on je aktiven. Nismo pa pripravljeni na črni humor," je zbrane nagovarjal in pripravljal na večer drugačnega humorja organizator in voditelj večera Andrej Težak – Tešky.

Da je črni humor v Sloveniji še nerazvit, je pred svojim nastopom za MMC razmišljal tudi Jerković. "Računam na to, da ljudje vedo, zakaj so prišli. Če bi bila to občinska prireditev v Slovenskih Konjicah, potem bi me mogoče malo skrbelo, tako pa ne." Skrb za občinstvo je bilo odveč, saj so se prepuščali že uvodnim trikom Teškega. "Sem razmišljal zadnjič, kaj so naredili moji sosedje, da jim tlačim drek v 'kaselc'," je spravil v smeh zbrane in nadaljeval: "Kaj so Židje naredili ..." S tem pa je naletel na tišino, kjer je smeh sprožil le z retoričnim vprašanjem: "A ta pa ne?"

Poleg Jerkovića so se sinoči predstavili še domači up črnega humorja Gašper Bergant, gostja iz Anglije, živeča v Nemčiji, Caroline Clifford, srbski predstavnik črnega humorja Aleksandar Perišić in švedski 'enfant terrible' humorja Magnus Betner.

"Če je črna komedija v državi nov pojav, je morda to, s čimer se ukvarjam sam, šok za ljudi. Sam mislim, da nisem tako strašen. Govorim o tem, kar je zanimivo meni. Nekateri to označujejo za črno komedijo, drugi ne. Saj če bo preveč črna komedija, se nikomur ne bo zdelo smešno. Tudi črna komedija ima svojo mejo," je pred nastopom za MMC dejal Betner.

"Šov, ki ga delam, ga želim tudi gledati," je razlagal Šved o svojem stand-upu in se dotaknil težav, na katere je naletel pri tistih obiskovalcih, ki jim njegov način gledanja na svet ni tako blizu. Na njegov naslov pridejo tudi grožnje s smrtjo – predvsem od švedskih neonacistov. "Se je že zgodilo velikokrat. Zgodi se. Na Švedskem so me že navajeni. Drugje pa so bolj občutljivi. Vsak dan dobim elektronsko pošto ali klice, toda to jemljem kot del službe."

Veliko je odvisno od tematike, ki jo komik obravnava, in načina, kako se je loti. "Nikoli ni prezgodaj, da poveš šalo, če je dovolj dobra. To je težava. Če gre za zelo občutljivo temo, mora biti zelo dobra šala. Na Švedskem si lahko povedal, kar si hotel o komi Michaela Schumacherja, in nobenemu ni bilo mar. Niso delali scen. Ko pa imamo velike katastrofe, kjer ljudje umrejo – na primer, to sem spoznal, ko sem šel v Oslo nekaj dni po tem, ko se je zgodil Breivik –, morate biti zelo pazljivi. Ne trudim se, da bi razjezil ljudi. Čeprav to naredim. Včasih. Toda ne zanalašč. Samo želim, da bi ljudje videli določene stvari z drugega vidika," je pojasnjeval Betner.

Šale na račun znanih - poceni
Podobnega mnenja je tudi Jerković. "Nikoli nisem čutil potrebe, da bi se delal norca iz kome Michaela Schumacherja, ker se mi zdi to malo poceni. Vsi vemo, da je v komi, in on je znana oseba. Ne čutim potrebe, da bi se šalil iz tega. Raje o ljudeh v komi kot o znani osebi v njej."

Tako se je sinoči namesto pedofilije lotil nekrofilije, smrti, raka, najbolj sprevrženih družinskih odnosov, ki bi lahko pristali na resničnostnem šovu ... Sinoči pravzaprav ni bil varen nihče. Bergant se je lotil veganov, lačnih v Afriki, odnosov z ženskami … "Mi imamo zastonj internet, ki ga plačuje občina. Ampak ne dela. Ne vleče, j... ga. Edini dve stvari, ki vlečejo pri nas, sta hrvaški radio in moja sošolka Sandra."

Edina ženska sinoči je bila še vsaj kakšni dve stopnički ostrejša od slovenskega komika, ko se je lotila zvez, otrok, britja intimnih delov, spolno prenesljivih bolezni ... "Mame so najhujše. Moja se vedno pritožuje, kako sem videti. Pridem s teka in mi začne s pridigo, da sem vsa potna in smrdljiva. Potem mi reče, da mogoče, če bi se brila pod pazduhami, bi se znojila manj. Jaz pa ji odvrnem, da če bi manj kuhala s pomočjo mikrovalovne pečice, bi oče bil še vedno živ."

Da so lahko poleg odnosov v družini, odnosov med moškim in žensko predmet črnega humorja tudi glasbeniki s področja nekdanje skupne države, je dokazal Perišić, ki do njih ni imel usmiljenja. Od Tošeta Proeskega, Dina Merlina, Cece, Bore Đorđevića do svojega najbolj priljubljenega lika za šale, Bajage.

Stand-up za starejše občinstvo
Črna komedija je, potem ko so poskušali na klubskih odrih, doživela uspešen krst na Panču – le da so bili to nastopi daleč od skrajnosti. "Zadnji dve leti si upamo malo več kot prej. Zelo rad imam črno komedijo. Pogosto zaidem vanjo in mogoče koga užalim, ko govorim o temah, ki so lahko za koga tabu. Recimo pedofilija, nekrofilija, incest … veliko jih je povezanih z neprimernimi seksualnimi vsebinami. Potem se ljudje počutijo malo ogroženi."

Ampak na večer črne komedije so organizatorji opozarjali že prej. "Ljudje vedo, na kaj so prišli. Opozarjali smo, da naj ne pridejo preveč mladi. Meja so starejši od 16 let. Ampak nikogar ne pošiljamo domov. Sam pravim, da stand-up ni za preveč mlade, ker ga ne razumejo. In naj nanj ne hodijo."

Panč je ljubitelje smeha vabil pretekle štiri dni. Najbolj obiskan je bil petkov večer, kjer so morali obiskovalci še stati, saj je zmanjkalo sedišč. Skupaj pa so se približali številki tisoč. Okoli 700 ljubiteljev črnega humorja se je zbralo zadnji večer za mrzlim obzidjem gradu.

Vedno večje zanimanje za stand-up
Tešky, ki se je v preteklosti ukvarjal tudi z menedžmentom glasbenih skupin, opaža, da se je stand-up komedije kriza dotaknila manj kot na primer glasbene industrije pri nas. "Podjetja, ki so množično odpuščale ljudi, si niso mogla več privoščiti decembrskih zabav, na katere so vabila glasbene skupine za veliko denarja. Študentski klubi nimajo več toliko podpore od države kot nekoč – tako so odpadle vse te 'fešte', ki so bile nekoč zastonj. Potem sta prišla poleg SAZAS in IPF. Ozvočevalci so povišali svojo ceno, ker imajo manj dela in je posel začel bolj ali manj propadati. Na drugi strani pa so začeli več delati stand-up komiki, saj podjetja še vedno morajo narediti decembrske zabave. In če najamejo komika, potrebujejo manjši oder, ni jim treba plačati IPF-a, SAZAS-a … Podobno je s študentskimi klubi ..."

Malo v šali malo za res je stand-up komedija postala "kajla" SAZAS-u. "Pri stand-upu ni treba skrbeti za to, ker še nismo prišli do točke, kjer bi drug od drugega kradli material," je razložil Tešky. A vseeno se dogaja, da se enakih motivov na približno enak način lotevajo različni komiki, kar pa je bolj posledica vzporednega mišljenja, je sklenil Tešky.