Če je scenarij prvega predizbora letošnje Eme slonel na Jamesu Bondu, je tudi drugi moral imeti nekakšen okvir, pa čeprav precej različen od prvega. Izbrana je bila nostalgija, spominjanje preteklih tekmovanj za pesem Evrovizije in seveda slovenskega predizbora Eme.

Voditelljici Mojci Mavec ta tema prav gotovo ni povzročala hujših težav, saj je redna spremljevalka tega veličastnega glasbenega spektakla in nam je Emo že kar nekajkrat približala prek televizijskih zaslonov. Pa tudi v države, kjer poteka Evrovizija, rada zahaja in se od tam oglaša kot komentatorka. In njena boljša voditeljska polovica? Njega poznamo morda malce manj, a kljub temu je bilo slišati (obetavne) napovedi, da kjer je Gorazd Dominko, tam je poskrbljeno za žur, za smeh, za odštekane komentarje.

Torej, kdo je Gorazd Dominko? Res prikupen voditelj. Če se ozremo v njegovo zgodovino, ima že zmago na Evroviziji oziroma Emi. Ampak, ne, to ni tista prava zmaga. Kot se je sam pohvalil, mu je bila zelo všeč pesem izvajalke Tajči, ki nas je leta 1990 (še zadnje leto Slovenije v Jugoslaviji) zastopala s pesmijo Hajde da ludujemo. Gorazd jo je menda zapel (in zaplesal), ko je obiskoval še peti razred osnovne šole in zmagal na nekem šolskem tekmovanju. Ja, in še to smo izvedeli: Gorazd prihaja iz Cerkelj na Gorenjskem, a več o tem v nadaljevanju.

Po čem se je drugi polfinalni večer še razlikoval od prvega? Če malce komentiramo razpoloženje občinstva, bi lahko brez slabe vesti dejali, da je bilo v drugem polfinalnem večeru čutiti za odtenek ali dva večje pričakovanje, razburljivost, nestrpnost, občudovanje in že skoraj tisto pravo tekmovalno napetost. Občudovalci so s tribun klicali svojega favorita, mahali s transparenti, ploskali in prepevali refren, kolikor so ga pač znali. O resnih favoritih ni želel govoriti nihče, znane osebnosti, ki smo jih tudi videli sedeti pred odrom, se temu vprašanju tako ali tako (pričakovano) nasmehnejo, zavijajo z očmi in zmajujejo z glavo. A zanimivo: tudi (še) poznani ljudje, pač tisti, ki so si želeli prireditev ogledati v živo (npr. cela vrsta srednješolcev), je kljub sproščenemu ozračju in komentiranju vseh mogočih pripetljajih ob vprašanju: "No, pa kaj mislite, kdo bo letos ... ?" zmajevali z glavo. Najpogostejši odgovor je bil: "Ja, težka bo! So se vsi potrudili, predvsem pri tem, da ne stojijo ravno na odru. Vsi nekaj migajo, plešejo!"

Kdo bo torej pridno vadil od prvega tedna februarja do prvega tedna maja in si na Finskem (morda) privoščil finsko savno? Kdo ve, morda celo nekdo izmed teh sedmih: Zlati muzikantje - Pepelka, Nude - Element L, Denis - Nor sem nate, Tadeja Fatur - Drugačna (pesem), Žana - Druga violina, Steffy in Donald TrumpeT - Zadel si me v živo in Eva Černe - Čudeži smehljaja. Po tem vrstnem redu (z upoštevanjem le sodih števil) bodo nastopili v sobotnem vročem finalu. Liha števila 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13 pa so, kot je logično pričakovati, rezervirana za finaliste prvega predizbora.

In zdaj sledi še sprehod v vidni podobi. Za tiste, ki vam še ni uspelo gledati neposrednega televizijskega prenosa, a kljub temu ne želite zamuditi dvanajst glasbeno-plesnih predstav oziroma polfinalistov Eme 2007.

Tanja Mojzer