Slovenci nekoliko bolj kot džin morda poznamo brinjevec. Džin in brinjevec sta pravzaprav sorodnika, njuna skupna točka je namreč rastlina brin. Vendar sta si po okusu in načinu proizvodnje popolnoma različna. Brinjevec je destilat fermentiranih brinovih jagod, džin pa ima za osnovo žitni nevtralni destilat, ki mu pred (ali pa med) zadnjo destilacijo dodajo brinove jagode.

Na ljubljanskem festivalu džina Brina se predstavlja 18 proizvajalcev, večina je slovenskih, ekipa eVina pa je na dogodek pripeljala še nekaj najboljših svetovnih džinov (med njimi tudi džin Martin Miller’s, ki je največkrat nagrajeni džin na svetu).

Primož Hace s stojnice z Mestnim džinom (ta je rezultat sodelovanja novomeške Mestne kavarne in družinske Žganjekuhe Kržič) je za MMC dejal, da tolikšno število ponudnikov na dogodku zanje ne predstavlja grožnje. "Stojnica more privabiti ljudi, sicer pa je prodaja odvisna od vsakega prodajalca posebej. Konkurenca je zdrava," pravi. Sara Kavčič s stojnice z džinom Gin Monologue je ob tem dejala, da je prireditev popestrilo (presenetljivo) lepo vreme. "Vsak ponudnik ima svoj slog, pa tudi vsakemu gostu je všeč nekaj drugega. Prvim so bolj všeč lahkotni džini, drugim koktajli iz džinov," pravi.

Alma Kochavy, ena izmed osrednjih organizatork prireditve, ob tem poudarja, da tovrstnega dogodka pri nas ni težko izvesti, saj imamo kakovostne proizvajalce, ki imajo kaj pokazati. "Tudi proces, v katerem nastaja džin, je pri vsakem proizvajalcu nekoliko drugačen. Recimo, vsi pri proizvodnji in postrežbi mogoče uporabljajo pomarančo, a enkrat gre za suho pomarančo, drugič samo za aromo, tretji proizvajalec pa doda celo rezino pomaranče. Poigravanje s takimi detajli naredi vsak kozarec poseben," je prepričana.

Pa je Slovenija res raj za proizvajalce džina? "Mi smo država brinovih jagod, ta regija je znana po zelo kakovostnih brinovih jagodah, ki imajo močno aromo," še pravi Alma Kochavy. Ob tem je poudarila, da je žganjekuha tako rekoč tradicionalna slovenska obrt. "Žganjekuho imamo Slovenci skoraj v krvi, vsak stari oče zna skuhati kakšno žganico," še smeje doda. Pri proizvodnji džina je nova generacija z modernimi smernicami in metodami sicer naredila korak naprej, a izvorno je žganjekuha na Slovenskem prisotna že zelo dolgo.

Seveda so organizatorji Brini dodali še kulinarično noto. Za obiskovalce kuhajo Jorg Zupan iz restavracije Atelje, Jakob Pintar iz TaBara in Igor Jagodic iz restavracije Strelec. Vsi našteti chefi namreč predstavljajo pomemben del gastronomskega razcveta prestolnice, organizatorji pa so jim pri ustvarjanju pustili proste roke. "Dogodek se nam je zdel idealna priložnost za to, da k sodelovanju povabimo slovenske chefe, želeli smo, da pripravijo krožnik, ki se po njihovem mnenju najbolj prilega različnim džinom," še pojasnjuje A. Kochavy, doda pa, da so mojstri tudi v svoje stvaritve vključili sestavine, ki so ključne pri proizvodnji in postrežbi džina. Mednje sodijo brinove jagode, pa citrusi, začimbe in zelišča.

Ob tem se na dogodku predstavljajo tudi proizvajalci "alternativnega džina" oziroma brezalkoholne pijače, ki bi ji lahko rekli "brezalkoholni džin". S posebnimi tehnološkimi postopki, ki so sicer podobni klasičnemu destiliranju, a precej zahtevnejši, znajo namreč destilarji iz različnega rastlinja izdelati žgano pijačo brez alkohola. Brezalkoholna džina predstavljata Brin Gin in nova ljubljanska destilarna Vera Spirits. Erik Sarkič iz Brina Gina pravi, da je določene okuse, ki so prisotni v "pravem džinu", izziv prenesti v brezalkoholno pijačo. "Nekatera olja, ki dajejo značilen okus džinu, so v vodi netopna, zato jih je malo težje prenesti v brezalkoholno pijačo," je pojasnil, dodal pa, da je povpraševanja po njihovi pijači veliko, saj ljudje alkoholne pijače vedno raje zamenjamo z brezalkoholnimi nadomestki.