Na ta dan se navadno za družinskimi mizami in na različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Letos bo dan zaradi epidemioloških razmer minil brez tradicionalnih dogodkov.

Dogajanje ob martinovem navadno pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Čeprav bo letos zaradi covida-19 dan minil brez slavij, pa je za vse tiste, ki živijo izključno od grozdja in vina, to še vedno pomemben dogodek.

Letos je usahnila tudi prodaja vina, ki je bila vezana na gostinstvo, kar vinarjem prinaša likvidnostne težave. Država jim sicer pomagala tudi z nekaterimi specifičnimi ukrepi za stabilizacijo trga, a strategije o tem, kako se spopasti s konkurenco na trgu po krizi, še nimajo.

Dobra letina, a podrti prodajni načrti

Letošnji letnik vina je dober, a koronakriza je, med drugim tudi zaradi omejevanja družabnega življenja vinogradnikom in vinarjem podrla vse prodajne načrte. Že po prvem epidemičnem valu je Evropska komisija odprla možnost sofinanciranja ukrepov, kot so krizno skladiščenje vina, krizna destilacija in zelena trgatev.

Od vseh naštetih bo tudi pri nas največjo razbremenitev trga prinesla krizna destilacija. Kmetijski minister Jože Podgoršek pojasnjuje, da je bil ta ukrep bolj priljubljen zlasti pri velikih vinarjih. "Za krizno destilacijo se je odločilo 30 vinarjev, in sicer za destilacijo slabih 7 milijonov litrov vina."

To je manj kot desetina letne uradne proizvodnje vina. Kot pojasnjuje Roman Štabuc, svetovalec specialist za vinogradništvo na Kmetijskem zavodu Maribor, za prihodnje leto vidijo še večjo katastrofo. "Naslednje leto pravzaprav vidimo še večjo katastrofo, ker poglejte, mi smo novembra, decembra. Takrat vinogradniki vinarji prodajo skoraj 50 odstotkov letnega pridelka vina."

"Vsi vinarji hočejo biti butični in hkrati veliki"

Vinarji ugotavljajo, da bi potrebovali agencijo za vino, skupno promocijsko strokovno organizacijo: "Kompletno vinarstvo pogreša t. i. agencijo slovenskih vin oz. neko organizacijo, ki bi skrbela za krovno promoviranje Slovenije kot vinske dežele," pojasnjuje Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije.

V našem vinarstvu ni specializacije, in to ni dobro, pa pravi Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete. "V Sloveniji hočejo biti vsi vinarji butični in hkrati veliki, to se mora izkristalizirati k specializaciji, in osnova so podatkovne baze, čeprav jih je veliko, ampak so neusklajene, veliko je ocen." Izzivov je še veliko, a najprej bi morali urediti podatke in se odločiti za koncept razvoja.