Manekenka, voditeljica, predstavnica za odnose z javnostmi, lepotica. Vse to je Lucija, ki je na slovenski estradi navzoča že vrsto let. Pred leti je s trebuhom za kruhom "zagrizla" v trd modni kruh v tujini, tri leta živela v New Yorku, nato pa se vrnila v Ljubljano, v kateri se počuti bolje kot v rojstnem Mariboru.

Lucija je tudi obraz (in telo) z marsikaterega plakata in televizijskega oglasa, dobro pa se znajde tudi kot voditeljica različnih prireditev. Pozornost je najprej vzbudila kot nadobudna lepotička, ki se je leta 2001 potegovala za naslov mis Slovenije. Na koncu se je morala zadovoljiti z lento druge spremljevalke, "čast in slavo" pa je tisto leto odnesla Rebeka Dremelj.

Kateri opis najraje slišite ob vašem imenu? Lepotica, manekenka, televizijska voditeljica, uspešna ženska ali kaj drugega?
Težko rečem. Bom poskusila na diplomatski način (smeh). Najdlje sem manekenka, delo na televiziji je nekaj, kar me neizmerno veseli, o lepoti pa naj presojajo drugi ... S svojimi dozdajšnjimi uspehi sem kar zadovoljna.

Ko smo pobrskali po arhivu, smo ugotovili, da ste sami na izboru za mis Slovenije tekmovali leta 2001, ko je najlepša Slovenka postala Rebeka Dremelj. Kakšne spomine imate na ta izbor? Sta z Rebeko morda ohranili stike?
Na sam izbor imam lepe spomine. Z Rebeko sva se poznali že leta prej, saj sva skupaj delali na modnih revijah in tudi do danes sva kljub zlobnim jezikom ostali prijateljici. Vsakič, ko se srečava, se res iskreno razveseliva druga druge.

Pri lepotnih tekmovanjih velja pregovor, da imajo vsake oči svojega malarja. Kaj pa vi osebno najprej opazite pri ženski oziroma moškem? Kakšen mora biti, da se vam zdi "lep"?
Vedno najprej opazim oči. Te so tiste, ki me prepričajo. Predvsem pa mora biti oseba samozavestna in to je tisto, kar jo naredi privlačno. Ampak, da se razumemo, govorim o samozavesti z razlogom! Naduti ljudje so skrajno neprivlačni.

Vaša dva zaščitna znaka so dolgi svetli lasje in še daljše noge. Kako to, da se nikoli niste odločili za spremembo pričeske? Kdaj nazadnje niste bili blondinka?
Res je. Iskreno povedano, takšna, kakršna sem zdaj, se najbolje počutim, in čeprav me včasih 'prime', da bi si pričesko radikalno spremenila, se nekako na koncu le ne morem odločiti za to. Dejstvo je, da se je težko ločiti od dolgih las, sprememba barve las pa je pri svetlih laseh lahko zelo tvegana, saj bi šla potem zelo težko spet nazaj na tako svetlo barvo. Odkar pomnim, sem blondinka, v preteklosti sem bila včasih samo za kakšen ton temnejša.

V svoji manekenski karieri ste prekrižarili evropske modne prestolnice, izkušnje imate tudi iz New Yorka. Je manekenski kruh res tako trd, kot se govori? Je pa verjetno v tujini v nasprotju s Slovenijo od tega mogoče preživeti, kajne?
Dejstvo je, da ima večina ljudi zelo napačne predstave o manekenskem delu. Velikokrat je treba delati tudi v fizično skoraj nevzdržnih razmerah. Pred nekaj tedni sem posnela televizijski oglas za Mercedez Benz za nemški trg in kadre sem morala ponavljati v ledeno mrzlem jezeru. Lahko si predstavljate, kako "fino" mi je bilo. Snemalci so bili oblečeni v dvojni neopren, medtem ko sem sama na sebi imela le kopalke. Veliko je odrekanja, napornih potovanj in čakanja, kljub temu pa mi ni žal za ta poklic, saj je na snemanjih in modnih revijah večinoma prav zabavno. V tujini je seveda večji trg in s tem posledično tudi več dela ter večji zaslužek. Je pa tudi konkurenca hujša, zato si napak in neprofesionalnosti ne moreš privoščiti. Sama sem v tujini relativno dobro zaslužila, zavedati pa se je treba, da obogati le kopica tistih res najuspešnejših.

Ali ste "modna odvisnica" in "zasvojenka" z oblačili, modnimi dodatki in torbicami? Čemu se res ne morete upreti?
Ko delaš v modnem svetu, postane samoumnevno, da smernicam tudi slediš - in to se nekako od tebe tudi pričakuje. Moja šibka točka so zagotovo čevlji, saj jih naravnost obožujem.

Na slovenskih televizijah ste vodili že več oddaj. Kakšne so vaše ambicije na tem področju? In kdo bi bil vaš "sanjski" sovoditelj?
Težko rečem. Zagotovo bi to bila oddaja, ki bi bila tudi malce provokativna in kjer bi se kresala mnenja. Sanjskega sovoditelja pa vam ne bom izdala, ker bi se lahko še komu zamerila (smeh).

Veliko se družite z znanimi Slovenci. Imate med njimi tudi kakšno dobro prijateljico ali dobrega prijatelja? Kakšna se vam sicer zdi slovenska "družabna smetana"?
Na slovenski estradni sceni se dejansko vsi med seboj poznamo in se seveda z veseljem srečamo ter družimo na takšnih in podobnih prireditvah. Kljub temu pa so to poznanstva in ne prava prijateljstva. Ljudje, ki so moji resnični prijatelji, sploh niso iz estradnega sveta, ampak ljudje, ki jim zaupam in s katerimi delim popolnoma drugačne trenutke.
Ta naša ''družabna smetana'' zna biti včasih tudi malce 'kisla', če se malo pošalim. Dejstvo pa je, da pri nas pravih zvezd ni in jih tudi verjetno nikoli ne bo, ker jih slovenska mentaliteta ne dopušča.

Prihajate iz Maribora, že nekaj časa pa živite v Ljubljani. Katero mesto vam je bližje po utripu, ljudeh, dogajanju?
Z izjemo treh let, ko sem bivala v New Yorku, sem praktično že od začetka študija v Ljubljani, in čeprav imam Maribor rada, mi je Ljubljana veliko bliže.