Prav ljubezen do Evrovizije, bolje rečeno prijateljstvo s Hannah, je baletnika, razpetega med rodno Avstrijo in Slovenijo, kjer služi dnevni kruh, privedla do novega izziva: nastopa v videospotu za pesem Straigh into Love.

"Vsi mislijo, da baletniki, ko pridemo domov, poslušamo le klasično glasbo, ampak to ni res. Jaz jo imam zelo rad, da ne bo pomote. Namreč če cel dan poslušaš takšno glasbo, potem ne poslušaš nekaj čisto nasprotnega temu v prostem času. Sicer pa veliko žuriram in imam rad plesno glasbeno podlago," priznava Zuschlag.

Ko smo ga poklicali in mu predlagali intervju, je v smehu odvrnil: "Zagotovo me kličete samo zato, ker sem v videospotu zgoraj brez." A dejstvo je, da ga z Evrovizijo veže več kot le nekaj sekund pojavitve v videospotu. Sam veliko pričakuje od slovenske pesmi in celotnega nastopa, ki ga pripravlja Hannah s plesno skupino Maestro, in jih vidi v finalu. Hkrati pa opozarja, da je Evrovizija vsako leto presenečenje.

Cel pogovor z baletnikom, ki ga kmalu čaka premiera nove predstave, si lahko preberete spodaj.

Lukas, marsikdo, ki je zasledil, da boste nastopili v Hannahinem evrovizijskem videospotu, si je mislil, da boste tam izvajali baletne gibe. Ampak se je uštel. Kako ste se sploh znašli v njem?
Hannah me je vprašala, ali bi nastopil (smeh).

Kako dolgo se že poznata s Hannah?
Jaz sem jo prvič videl na Emi 2011 in po mojem okusu je bila daleč najboljša. Pisal sem ji na Facebook in jo pohvalil za nastop. Ona pa mi je odgovorila, da me pozna kot baletnika in da je tudi navdušena nad mano. Poleg tega naju pa še druži dejstvo, da sva oba tujca, ki delava v Sloveniji. Sklenila sva, da se morava enkrat srečati, ampak to je trajalo kar leto in pol, preden sva se dobila. Pozneje je Hannah prišla na predstavo Giselle, v kateri sem nastopal v glavni vlogi. Mislim, da je na podlagi te predstave in še ene druge videla možnost, da bi bil lahko primeren za nastop v videospotu.

Kako ste se pripravljali na vlogo v videospotu?
Niti ne veliko (smeh). Jaz sem malo pred snemanjem izvedel, da bom sodeloval v njem. Potem sem izvedel, da bom zgoraj brez in sem en teden pred tem delal malo trebušnjakov in sklec (smeh), ampak imam to srečo, da se ves čas veliko gibam. Po navadi nimam niti časa in energije, da bi še kaj drugega počel, kakšen fitnes na primer odpade. Drugače pa se nisem nič posebno pripravljal, ker nisem vedel, kakšen bo scenarij in tudi na samem snemanju smo se šele dogovorili, kaj bomo naredili, tako da je bilo vse bolj spontano.

Vemo, da ste sami velik ljubitelj Evrovizije. Kakšna se vam zdi pesem Straight into Love, s katero se bo Hannah predstavila v Malmöju?
Super. Jaz sem tudi drugače njen oboževalec že iz njenih nastopov z Xequtifz, ki sem jih nekajkrat obiskal. Hannah je res dobra pevka in ima pravi nastop, pa še zelo lepa ženska je. In če seštejemo vse skupaj, mislim, da bo posegla visoko.

Bi lahko bila ta pesem podlaga za kakšno baletno točko?
Jaz nisem tipičen baletni plesalec. Tudi če pogledaš naše predstave, plešem jaz po navadi glavne vloge v bolj ne klasičnih, modernih predstavah. Tam se zame vsi okvirji odprejo. Jaz sicer menim, da so Maestro fantastični plesalci in bo sama točka učinkovala fenomenalno. Na to glasbo pa bi bilo mogoče narediti tudi kaj drugega, toda za Malmö bo kombinacija Hannah in Maestra odlična. Vesel sem, da so končno vzeli s sabo plesalce, ker jih imamo v Sloveniji kar nekaj zelo dobrih tudi v svetovnem merilu. Kar škoda se mi zdi, da jih niso že prej izkoristili.

So jih v kombinaciji z Rebeko Dremelj.
Dva plesalca sta verjetno še vedno premalo. Mislim, da morajo biti vsaj trije, da dosežeš želeni učinek. Več jih je, bolje je, da ustvarijo občutek skupine. Po navadi je pevec v sredini, en plesalec levo in eden desno. Če pa jih je več, pa je takoj drugačna slika. Komaj čakam, da vidim, kaj bodo naredili.

Kdaj se je začelo vaše navdušenje nad Evrovizijo?
Mislim, da pred kakšnimi 15 leti, od takrat sem jo gledal vsako leto.

Zanimiva stvar pri vas je, da čeprav ste baletnik imate radi house in elektronsko glasbo. Mnoge to malo preseneti.
(Smeh). Vsi mislijo, da baletniki, ko pridemo domov, poslušamo le klasično glasbo. Jaz jo imam zelo rad, da ne bo pomote. Namreč če cel dan poslušaš takšno glasbo, potem ne poslušaš nekaj čisto nasprotnega temu v prostem času. Ampak tudi mi ne plešemo samo na klasično glasbo, že na Silence smo na primer delali eno predstavo. Sicer pa veliko žuriram in imam rad plesno glasbeno podlago. Še posebej poslušam Goldfrapp, Röyksopp, Jamiroquai, Lykke Li…

Ampak ne le, da radi poslušate glasbo, pred leti ste se tudi že vživeli v vlogo pevca, ko ste nastopali s Karmen Stavec v oddaji Zvezde pojejo. Kaj se je v tem času zgodilo z vašo pevsko 'žilico'?
Z njo mi je bilo super nastopati. Takrat, ko me je Karmen vprašala, ali bi šel z njo na Zvezde pojejo, sem ji takoj odgovoril pritrdilno. Predstavljalo mi je izziv. Rekel sem si: "OK, to je nekaj čisto drugega. Ne samo petje, tudi nastopanje v živo na televiziji." Takrat tudi še nisem prav dobro govoril slovensko (smeh), ampak mi je bilo super, ker ni nihče pričakoval nič od mene. Moram priznati, da sem bil manj živčen, kot sem pred kakšno baletno predstavo. Midva tja res nisva šla, da bi zmagala, ampak da uživava. Potem sem pa ugotovil, da mi je petje zelo všeč. Začel sem obiskovati ure petje, ampak bolj zase in ne zato, da bi postal pevec. Tako da sem si rekel, če bom ugotovil, da sem se res izboljšal in bo kakšna priložnost, bom z veseljem iz svojega petja naredil kaj več. Na ure petja trenutno ne hodim več, ker nimam časa zaradi dela v Operi. Mogoče pa kdaj kaj bo.

Oba s Hannah imata podobno zgodbo. Oba sta tujca v Sloveniji. V katerih primerih je to prednost in v katerih slabost?
Moram priznati, da ne čutim nobene razlike, toda to je zato, ker nas je v baletu skoraj polovica baletnikov tujcev. Tudi drugače nisem imel nobenih težav. Na začetku je bilo malo nenavadno, ker nisem znal slovensko. Zdaj pa sem tudi to osvojil. Mislim, da umetnost ne bi smela poznati kakšnih mej. Saj smo vsi isti in se menjamo. Prav to je zanimivo, da se od druge kulture veliko naučiš in je dobro, da se kulture malo mešajo.

Koliko časa ste potrebovali, da ste se naučili slovenščino?
Jah, kar nekaj časa. Ampak jaz sem perfekcionist, zato sem se hotel res dobro naučiti, preden sem začel govoriti slovensko. Sem pa hitro ugotovil, da se lahko naučiš samo tako, da govoriš. Nekega dne sem si rekel: "OK, zdaj bom pa govoril samo slovensko." In od tistega dne sem se zelo hitro naučil.

Avstrija je precej blizu Slovenije, toda kaj vam je najbolj všeč tu?
Težko rečem, ker je miselnost v obeh državah precej podobna. Pri Sloveniji mi je všeč, ker je tako majhna, ampak imaš še vedno na kupu toliko različnih možnosti. Že samo če pogledaš geografsko: greš na morje in čez eno uro si že v gorah. Meni je to zelo zanimivo. Zdi se mi, da se tu lepo mešajo vplivi sosednjih držav.

Za ta pogovor smo vas ujeli prav v času sklepnih priprav na prihajajočo premiero baletne predstave Coppélia na Montmartru. Kako so bili zdaj videti vaši dnevi?
Precej naporni, ampak istočasno zelo lepi. Vadimo pod taktirko istega koreografa, ki je pri nas že ustvaril predstavi Romeo in Julija ter Hrestača. V Slovenijo je prišel z ženo in oba zelo dobro poznam, saj smo že delali skupaj. Namreč leta 2007 sta me povabila v Split, kjer sem bil asistent v predstavi Romeo in Julija, pred tem pa sta me povabila v Nemčijo, saj sta želela, da se pridružim njegovi ekipi v Düsseldorfu, kjer je bil direktor baletne hiše. To mi je bilo v veliko čast, ampak sem se odločil, da ostanem v Sloveniji. Coppélia na Montmartru je tako zame znova zelo posebna predstava, ker sta mi oba blizu. Njegov slog mi je zelo všeč, ker je res pameten in dober koreograf. Vmes se je vzpostavilo zelo dobro vzdušje in znova plešem skupaj z Ano, kar je najboljše. Navajena sva že drug na drugega in stvari tečejo, tako kot morajo. Skratka: naporno, ampak na lep način.

Tudi zaradi Ane Klašnje je prišel balet posredno spet do malce večje medijske pozornosti, predvsem na račun njene žirantske vloge v resničnostnem šovu na komercialni televiziji. Koliko se Ana na televiziji razlikuje od Ane, ki jo poznate vi?
Jaz sem zelo ponosen nanjo. Mislim, da zelo dobro opravlja svojo vlogo in z njo sem že od samega začetka. In vem, da to ni lahko. Ne prideš samo na televizijo, tam malo govoriš in greš domov. V to je vloženega veliko dela in ni tako enostavno, kot bi nekdo mislil, da je. Zanimivo mi jo je spremljati na televiziji, ker jo zelo dobro poznam. Res je dobra v tem in zelo sem vesel zanjo.

Bi sami kdaj sprejeli takšno vlogo, kjer bi morali ocenjevati druge?
Saj sem že. Jaz sem bil zdaj že trikrat v žiriji na baletnem tekmovanju v Avstriji. Sicer smo tam v temi in nas nihče ne vidi (smeh). Delo je zelo zanimivo, ampak tudi težavno. Vsi, ki pridejo tja, se pomerjajo v umetnosti. Eni so boljši, drugi slabši. Ampak vse je odvisno od tvojega individualnega pogleda. Definitivno pa je zanimivo in bi še sprejel takšne vloge, absolutno (smeh).

Da se vrneva še malo na eno drugo tekmovanje - Evrovizijo: kakšno uvrstitev napovedujete Hannah na Evroviziji?
Jah, to je zelo težko napovedati, ker se mi zdi še vedno - čeprav zdaj odloča tudi žirija - si sosednje države še vedno preveč podeljujejo točke med sabo. Toda glede na kakovost pesmi, ki jo ima Hannah, po mojem mnenju sploh ni vprašanje, da ne bi prišla v finale, potem pa je mogoče vse. Najboljša deseterica nam po mojem mnenju ne uide in potem mislim, da Hannah lahko preseneti, toda Evrovizija je vedno polna presenečenj in nikoli ne veš.

Ste že kaj poslušali druge pesmi? Katera vam je najbolj všeč?
Skoraj vse sem že slišal (smeh). Najbolj so mi - poleg slovenske in avstrijske seveda - všeč Norveška, Malta in Nizozemska.