V soboto se bo v Kinu Šiška zgodil kolesarski musdan s premiero dokumentarnega filma Cycle me home. Lansko poletje se je skupina ljubiteljskih kolesarjev in študentov filma odločila posneti dokumentarni film. Ideja za kolesarsko potovanje se je porodila madžarskemu študentu filma Leviju, ki je za pet mesecev odšel študirat v Madrid. Ob koncu študijskega obdobja se je odločil, da se domov vrne s kolesom z neposrednim prenosom (t. i. "fixed gear"), in k sodelovanju pri vožnji povabil še druge evropske kolesarje. Iz Madrida so krenili julija, kolesarili 38 dni, prevozili 3.284 kilometrov prek Barcelone, Marseilla, Cannesa, Nice, Benetk in Ljubljane ter v domačo Budimpešto prispeli avgusta. Skupaj so ustvarili film o vožnji, o izzivih in zabavnih trenutkih; film, ki bolj kot o cesti govori o ljudeh ...

Dogodek, ki je ob premieri omenjenega filma namenjen predvsem druženju, se bo začel v soboto ob 17.00 s kolesarskim dogajanjem pred Kinom Šiška v družbi mednarodne zasedbe kolesarjev iz Ljubljane, Budimpešte in Zagreba. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tekmovanje "bike polo", tekmovali v trackstandu in sprintu, preizkusili kolo s fiksnim prenosom ter skupaj ustvarjali vizualizacije s simulatorjem muslauf. Po ogledu filma in glasbenem afterpartiju bodo večer nadaljevali s skupno vožnjo čez mesto. In, kot dodajajo prireditelji: "Seveda se na dogodek pride s kolesom!"

Z ekipo, ki stoji za dogodkom, smo poklepetali o tem, kaj sploh je muslauf oziroma fixie oziroma kolo s fiksnim prenosom, o vzrokih za vse večjo priljubljenost teh do okolja prijaznih jeklenih konjičkov in o tem, ali je pri vsem skupaj tudi malce fetišizma.

Začnimo na začetku. Kaj je muslauf? Od kod izvira ta izraz?
Muslauf je kolo s fiksnim prenosom, brez prostega teka (angleško fixed gear). Je skupina ljudi, ki so navdušenci nad tovrstnimi, singlespeed ali podobnimi kolesi. In je blog.

Lahko bi rekli, da izraz izhaja iz stare slovenske besede (gre za germanizem, v nemščini pa tega izraza ne uporabljajo) muslauf ("muss laufen"); med vožnjo je treba namreč nenehno poganjati pedala.

V čem se ta kolesa razlikujejo od običajnih "dirkalcev", ki so jim na prvi pogled precej podobna?
Imajo fiksni prenos - ni prostega teka, nimajo prestav, pogosto tudi nimajo zavor, kot smo jih navajeni (ročke). Njihov prvotni namen je bil dirkališčno kolesarstvo (velodrom), pozneje so ta kolesa zaradi mehanske vzdržljivosti prevzeli kolesarji kurirji, zdaj pa je večina teh koles predelanih iz starejših cestnih koles.

V Mladini so pred kratkim zapisali, da tudi pri nas vse bolj cveti "subkultura fetišistov na fixije, minimalistična kolesa brez prestav in zavor". Koliko je takšnih navdušencev v Sloveniji?
Navdušencev je vedno več, vendar pa bi težko govorili o fetišizmu na fixije. Gre bolj za spoznavanje novih možnosti vožnje koles in uživanje v tovrstni vožnji.

Pa vseeno, če se obrnemo k "fetišizmu" pri opremi: ali drži, da fixie pravzaprav nikoli ni dokončano delo, ampak ga je mogoče ves čas izboljševati, olepševati ...
To bi sicer lahko trdili za prav vsa kolesa ... Vendar pa je res, da so "muslaufvozniki" bolj nagnjeni k spreminjanju delov. Verjetno zato, ker večina svoje kolo sama sestavi od začetka do konca. Torej mora biti že od začetka vsak del kolesa premišljen, kompatibilen z drugimi, pri čemer pomembno vlogo zagotovo igrajo tudi posameznikove želje in estetika.

Pri "fixed gear" kolesih je močno prisoten individualizem, ki se kaže že v tem, da je prodaje že sestavljenih "fixed gear" koles zelo malo.

Ali vožnja brez zavor ni nevarna? Najbrž ni ravno za nerodne?
Brez zavore po navadi vozijo le najbolj izkušeni kolesarji. Večina ima vseeno nameščeno zavoro, ki služi kritičnim situacijam. Pri vožnji sta zelo pomembni izkušenost in pozornost na cesti, saj se je tudi brez mehanske zavore mogoče povsem varno in pravočasno ustaviti.

Prav tako ima večina mestnih koles zavoro samo zadaj in na pedala ("kontra"), kar je praktično zelo podobno. Težko je reči, da "fixed gear" kolesa nimajo zavor, saj imajo nožno zavoro na pedala.

Že pred dvema letoma je na svojem blogu o fixiejih pisal slovenski Londončan Tadej Zupančič - takrat je zapisal, da so "moda in poza", iz hipsterjev z njihovimi fixieji pa so se malce ponorčevali v videu Being a Dickhead's Cool. Je povezava med fixieji in hipsterji vsaj do določene mere utemeljena?
Mi samo vozimo kolesa, kdor je hipster, pa naj se sam odloči (smeh).

Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar priljubljenost fixiejev narašča? Je to občutek svobode zaradi dejstva, da je kolo "očiščeno vse navlake", gre za nekakšno uporništvo ali preprosto dejstvo, da so v trendu in "kul"?
Ne gre za nikakršno uporništvo, temveč za minimaliziranje kolesa na tisto osnovno, kar potrebuje, da se pelje, in za to, da je kolo vzdržljivo. Tole lahko odgovorimo samo za našo muslaufskupino (razlogov, zakaj imeti muslaufkolo je zagotovo neskončno) - pri nas gre za dober občutek med vožnjo. Ta je popolnoma drugačna od vožnje z običajnim kolesom; lahko bi rekli, da sta kolo in voznik bolj povezana, komunikacija med njima je večja (ti kontroliraš kolo in hkrati kolo kontrolira tebe). Kolo se odziva na vsak premik pedala. Med tem, kako kolo pospeši, in tem, kako upočasni, ni nobenega posrednega elementa (prestave ali zavore) - kolesar vse naredi sam s svojimi nogami in močjo. Poleg tega kolo omogoča še nekaj "trikov’", ki popestrijo vsakodnevno vožnjo (trackstandanje, skidanje ...). Vsekakor gre za občutek svobode, ki pa ne izhaja iz dejstva, s katerim ga povezujete v vprašanju.

Alenka Klun