Hrvaški nogometni selektor je namreč moral kot otrok zaradi jecljanja precej pretrpeti, saj je bil lahka tarča posmeha. Toda s pomočjo logopeda pa tudi pozitivnih obratov v zasebnem življenju mu je uspelo govorno napako spraviti pod nadzor.
"Jaz nisem jecljal, jaz še vedno jecljam, samo da to zelo dobro nadziram," je za Glorio povedal Bilić na hrvaški premieri Kraljevega govora.

Sporočilo otrokom
Prav tako kot Juriju VI. je tudi hrvaškemu selektorju jecljanje povzročalo velike težave, še posebej kot otroku. Sam pravi, da se je zaradi svoje govorne napake pogosto izogibal situacijam, v katerih bi moral govoriti v javnosti.
"Ko sem bil otrok, je bilo jecljanje tabu, na nas se je gledalo kot na otroke, s katerimi nekaj ni v redu, posmehovali so se mi ... Danes bi rad sporočil otrokom pa tudi starejšim jecljavcem, da nekaj ni v redu samo s tistimi, ki se jim posmehujejo," pravi Bilić.
Kot Jurij VI. je imel tudi Slaven Bilić svojega doktorja Lionela Loguea (v filmu ga igra Geoffrey Rush), ki mu je pomagal, da zdaj jecljanje nadzira do te mere, da skoraj ni več opazno - to je varaždinski logoped Darko Novosel.
Pri obvladanju težave pa so mu pomagali tudi nekateri srečni dogodki iz zasebnega življenja, kakršen je, denimo, rojstvo sina Lea pred 13 leti.