V oddaji Dobra ura je Bernarda Žarn z gosti tokrat razmišljala o moči dotika. Kakšni so poljubi in dotiki na odru? Kako odigrati prepričljiv intimni odnos? Kako močna so čustva, ki jih zdrami igra? Kako pristna so? O tem se je voditeljica pogovarjala z igralko Pio Zemljič.

Kako se je nekoga dotikati in se z njim ljubiti na odru? V čem se to razlikuje od resničnega življenja? "Gre za dve popolnoma različni stvari, navzven pa je to videti enako," pravi Zemljičeva, za katero je bil eden najbolj eksplicitnih odigranih prizorov tisti iz Petelinjega zajtrka s Primožem Bezjakom, a igralka pravi, da je režiser Marko Naberšnik odlično vodil snemanje strastnega ljubljenja, s Primožem pa sta se že prej dobro poznala in ni bila to nikakršna travmatična, prej simpatična izkušnja.

Marko, ki ni Marko
Se pa številni sprašujejo, ali je travmatična izkušnja igranje z življenjskim sopotnikom Markom Mandićem v predstavi Zapiranje ljubezni, ki, kot je mogoče sklepati že po naslovu, govori o (trpkem in bolečem) koncu neke ljubezni, ljubezni Pie in Marka, ki pa nikakor nista Pia Zemljič in Marko Mandić, ampak njuna odrska lika. Pa vseeno - je bilo dotikanje Marka na odru drugačno, kot bi bilo s katerim drugim soigralcem? "V nekem smislu že," priznava Zemljičeva, a se zdaj, ko je za njima že več ponovitev igre, dobro zaveda, da je to le vloga.

Kako je po tako močni predstavi oditi domov v skupno posteljo? "Precej katarzično," pravi Pia, ki jo vsaka ponovitev Zapiranja ljubezni tudi povsem fizično izčrpa. A dodaja, da ju je z Markom dramsko besedilo Pascala Ramberta pravzaprav zbližalo, saj ju je tudi malce prestrašilo. Priznava, da še sama ne ve, kako sta si upala biti tako pogumna, celo naivna, da sta mislila, da ju ne bo zaznamovalo. A strah je sprožil tudi eros, ki ju je še bolj zbližal in ob večerih študija besedila se še bolj stiskala drug k drugemu ...