Vsestranska umetnica in velika humanitarka trdi, da je končala neko obdobje. "Zdi se mi, da sem nekaj povedala. Stvari, ki pa jih želim pripovedovati, pa so tako za zelo ozki krog. Tako zelo 'art'. Niso tako popularne. Živimo pa v času Big brotherjev. Jaz nisem ta generacija. Mi smo drugače živeli," je pojasnila Mavričeva.

Vprašali smo jo, mar ne meni, da prav ti resničnostni šovi, ki so preplavili naš vsakdanjik, ne potrebujejo protiuteži. "To je lepa tolažba, da potrebujemo protiutež. Jaz vedno bolj izgubljam stik pod nogami in dobivam občutek, da protiutež ni več pomembna," je postala ohola ob tem družbenem vprašanju Mavričeva.

Pevka šansonov in gledališka igralka, ki je v svoji karieri prejela že številne nagrade za svoje dosežke v kulturni sferi, se je prejšnjo nedeljo mudila v Cankarjevem domu na podelitvi nagrad Frana Milčinskega - Ježka. Tam je skupaj z bratom Vinkom Mőderndorferjem proslavila še eno Ježkovo nagrado v družini.

Drugim bo odpirala vrata
"Moj načrt je tak, da želim skrbeti za te nove talente. Vedno bolj se odmikam v neki konceptualizem. Že počasi odhajam z odra," je za MMC razmišljala pevka in igralka. Zdaj jo veseli delo z novimi, mladimi, nadarjenim ljudmi, ki jim želi pomagati odpirati vrata.

"Bojim se, da če to ne bom 'porinila' naprej, bo to v tem prostoru zamrlo na neki točki spomina," je prepričana Mavričeva in dodala: "Jaz sem iz generacije Boruta Lesjaka, Bojana Adamiča, Jožeta Privška, Sepeta … Jaz sem s temi gospodi gor rastla. Z nacionalnim radiem, orkestri … Tudi teater, ki sem ga ustanovila pred 16 leti, je imel neko drugo pot," je razložila Mavričeva ob ugotavljanju, da je morda prišla na vrsto ustvarjalna kriza, toda pri njenih 45 letih se ji zdi, da je to neko prelomno leto in da je morda zdaj prišel čas za kaj drugega.