Mladi komik je po poklicu sicer pravnik, a se je pred štirimi leti odločil, da se bo preživljal izključno s stand-up komedijo. Sodeč po seznamu vseh nastopov zadnjih šestih let, ki ga ima objavljenega na svoji spletni strani, mu dela nikoli ne zmanjka. Nastopa tako na domačem odru kot v tujini, na festivalih (je eden izmed ustanoviteljev festivala stand-up komedije Panč), v večjih in manjših gledališčih, klubih in šolah. Ob vsem pa je zaradi svojega prijaznega, širši publiki namenjenega humorja tudi priljubljena izbira organizatorjev družabnih dogodkov.

Trenutno je sredi svojega velikopoteznega projekta z naslovom Replika, v okviru katerega – v Štihovi dvorani Cankarjevega doma kar šest večerov zapored predstavlja svoj novi material. Tretjina predstave je namenjene improvizaciji, komunikaciji z občinstvom. Pravi, da mu to predstavlja izziv, vseeno pa ima pripravljene replike za takrat, ko bi se skušal kdo ponorčevati iz njega.

Znan si po svoji prijaznosti, celo sam svoj komični slog opisuješ kot »pop«, neškodljiv , primeren za vse. Je to skrivnost tvojega uspeha?
Slovenija je tako majhna, da si ne moreš privoščiti subkulturnih smeri v komediji. Lahko si, če karikiram, metalec , ki bo imel metal oboževalce, ampak se s tem avtomatično omejiš in te na določene prireditve ne bodo vabili.

Na primer na nastope za kakšne velike gospodarstvenike.
Tako je. Ko imaš svojo predstavo, si lahko privoščiš več. Kaj, česar si na kakšnih korporativnih dogodkih ne upaš izpostavljati.

Katere pa so tiste občutljive tematike?
Vse, kar je povezano s političnim stališčem, temami, ki ljudem niso tako blizu. Meni je všeč malce nevsakdanja komedija, ki ima nepričakovane obrate. Zadnjič sem nastopal za tristo upokojencev. Kako bodo oni razumeli neke šale s Facebookom? Ali pa, če rečem, da greš rakom žvižgat in potem raki plešejo. Če to umestiš v kontekst neke predstave, je to lahko zelo smešno, sicer pa je "krneki" .

No, morda je šala o žvižganju rakom pri upokojencih res malce neprimerna.
Zagotovo želiš kot komik vsak nastop izpeljati maksimalno kvalitetno izpeljati. Zadnjič sem imel posebej zahteven nastop, pred otroki petega razreda. Joj, kar teklo je iz mene. Moraš dobro razmišljati, kaj bi njih sploh zanimalo, kaj lahko razumejo. Njihov svet je vseeno precej omejen. Malo sem oponašal živali, to jim je bilo zelo smešno. Ne morem pa na primer govoriti o priključevanju Hrvaške v EU.

Sicer pa so pri nas politične šale precej priljubljene, kajne?
To meni niti ne leži preveč, da bi, kot se reče, "name droppal" (se šalil na račun znanih, uporabljal njihova imena za dvigovanje lastne vrednosti, op. p.). Saj ne rečem, tudi to mora obstajati, ampak, zakaj bi bili vsi enaki?

Se ti zdi to najlažja oblika humorja?
Sploh ne, to so lahko zelo kvalitetne šale, tudi imitacija sama je težka. Ampak ko nekoga znaš oponašati, se pa ljudje zasmejijo zelo hitro. Potem je dovolj, da samo zaslišiš Janšo, in sploh ni več pomembno, kaj pove, pa je že smešno.

Praviš, da se trudiš, da bi presegal komične klišeje.
Niti ne klišeje, ampak, kot je rekel Steve Jobs: ljudem moraš povedati, kaj želijo, saj sami ne vedo. Včasih moraš ponuditi kaj novega, pa bodo ljudje šele potem videli, da jim je to všeč.

Katere stvari te trenutno navdušujejo v komičnem smislu?
Te trenutek zgodovina, saj je polna smešnih situacij. Ali pa na primer to, da so gepardi najhitrejše živali, ko pa ujamejo plen, ga pa ne morejo pojesti, ker so tako utrujeni.

Kolikokrat uporabiš iste šale? Verjetno te dejstvo, da te pred obiskom tvojega nastopa vsakdo lahko preveri na YouTubu, prisili, da nov material pripravljaš bolj intenzivno …
Lani sem imel okoli sto petdeset nastopov, videlo me je okoli trideset tisoč ljudi. Nikoli ne veš, kdo te gleda. Nekdo, ki te je že desetkrat, ali nekdo, ki te še nikoli ni. Predstava Replika je material, ki sem ga delal nekje od februarja. V grobem je cilj, da bi naredil pol ure materiala na leto. Je pa res, da so eni komiki bolj pridni in produktivni, drugi pa ne. Če hočeš nekaj novega, si spet na trhlih tleh. Ne veš, ali se bodo ljudje smejali. Po eni strani je internet super, saj te sili, da delaš nove stvari. YouTube nam je tako ali tako omogočil, da smo sploh spoznali svet stand-upa, ki je bil prej za nas praktično nedosegljiv.

Pri kom preverjaš, če so šale dovolj dobre?
Največkrat je to kar publika. Šele, ko poveš pred ljudmi, vidiš, pri čem si. Če je smešno samo enemu, to še nič ne pomeni.

Se ti zdi, da smo Slovenci pri stand-upu še vedno nekritično občinstvo?
Ja. Imaš ljudi, ki gredo enkrat na leto na predstavo ali festival in scene ne spremljajo. Oni so bolj odprti za šale. Že komentarji na YouTubu pri nas so v smislu "ah, beden si", "ustreli se" ali pa "o, faca!". Če gledaš komentarje angleških ali ameriških komikov, se vidi, da ljudje tam sceno spremljajo bolj intenzivno.

Je pri nas zanimiv že nekdo, ki je iz tujine in po možnosti preklinja? Preklinjanje je hitro smešno, kajne?
Drugačno je vedno bolj zanimivo. Če sem, na primer, edini Slovenec med Hrvati, imam že v začetku prednost. Pa tudi, ko Hrvat preklinja, to zveni veliko bolj naravno, pristno in zabavno, kot če preklinjam jaz. Od publike na Panču velikokrat slišimo, da so Hrvati bolj smešni, pa sploh ni nujno. Gre za to, da je drugače, in nam je bolj zanimivo.

Na blogu, na Twitterju si precej resen. Nisi tip človeka, ki bi se neprestano šalil?
Kakor kdaj. Imam stran, ki je razigrana in nagajiva, druga pa je zelo resna. Velikokrat šparam energijo za zvečer, ampak tudi sicer nikoli nisem bil nekakšen "šank" zabavljač ali kaj podobnega.

Potem v šoli nisi bil razredni klovn?
Niti ne. Velikokrat sem delal kakšne predstavitve referatov, ki so bile smešne. Naredil sem na primer referat o Egiptu in ga skušal predstaviti na zabaven način.

Se pravi, si bil bolj piflar.
Ja, bolj to. Priden, ampak vseeno se mi je zdelo, da je najlažje dobiti dobro oceno, če narediš predstavitev zabavno.

Kako visoko bi se uvrstil na seznamu slovenskih komikov? Koga občuduješ?
Ogromno je ljudi, ki so talentirani. Že, ko grem v London in nastopam s tipom, ki enako kot jaz dobi trideset funtov za nastop, ampak je nenormalno talentiran. Ima pač smolo in živi v Londonu, tam pa je trg velik. Si mislim, joj, pri nas bi bil že največja faca, imel bi svojo oddajo. Pri nas smo hitreje zadovoljni. Meni je osebno Perica Jerković najbolj smešen komik, čeprav po krivici ni dovolj znan. Zrneca še zmeraj občudujem, si želim kdaj z njim sodelovati. Pa seveda tudi Lado Bizovičar. V teh dneh nastopam kot nekakšna predskupina pri Slovenski muski od a do ž. On je res sposoben in inteligenten. Meni je super, da sem že toliko znan, da lahko delam lastno predstavo in stvari, ki me zanimajo, spet pa ne tako poznan, da bi me to oviralo v vsakdanjem življenju.

Zdaj si medijska osebnost, o tebi se pojavljajo tudi govorice iz zasebnega življenja. Nedavno se je pisalo, da sta se s punco razšla in da si iskal tolažbo pri neki Portugalki. Spodaj pa je pisalo, kdaj si lahko ogledamo tvojo predstavo? Marketinški trik?
Ne vem, od kje so se pojavile takšne govorice, včasih si mislim, da res nimajo kaj pisati. Seveda nič od tega ni res, s punco sva še vedno skupaj, niti ni bilo nikoli v igri nobene Portugalke. Sploh pa se nikoli ne bi šel na tak način prodajati v namen promocije svoje predstave.