Tjaša Ferme je imela že kot deklica igralsko žilico. Svoj talent je pozneje izpilila na AGRFT-ju, kjer je dobila študentsko Severjevo nagrado, kmalu zatem pa ji je stranska vloga v filmu Moja male ljubice prinesla še vesno za stransko vlogo. Kljub uspehom v domovini se je odločila za selitev čez lužo, v New York, kjer uspešno združuje obe svoji ljubezni: film in gledališče.

Z igralko, ki obožuje potovanja, učenje novih jezikov in narečij, trenutno pa je na počitnicah v domovini, kamor se vrača vsako poletje, smo poklepetali o življenju v velikem jabolku, o morebitnih hollywoodskih načrtih, pa tudi o nenavadnih veščinah, ki jih obvlada.

Ob prvem obisku New Yorka imajo zaradi statusa popkulturne ikone, ki ga uživa mesto, neštetokrat ujeto na film, mnogi občutek, da so tam že bili ... Kako pa veliko jabolko vidite po petih letih življenja v njem?

New York je še vedno neverjeten. Z leti postaja samo boljši. Čisto zares: New York se na začetku zdi kot podivjana žival, nora energija, in je kar težko ugotoviti, kje bi se ga lotil. Po petih letih je še vedno zabaven, energičen, dinamičen, ampak postane obvladljiv, kar je nujno potrebno, če hočeš v tem mestu uspeti in ne biti kot ladja, ki jo premetava v viharju.

Že Sinatra je o New Yorku pel: "Če ti uspe tam, ti bo kjer koli." Je uresničenje ameriških sanj v mestu, ki nikoli ne spi, res zagotovilo za uspeh tudi drugod?

New York je neverjeten, kar se konkurence in delovanja "mašinerije" industrije tiče. Tako da: če se lahko znajdeš v tem vrtincu, kjer je veliko pasti za naivne igralce, in se prebiješ, je precej gotovo, da se bo glas razlegel in boš postal znan tudi drugod.

Ste že prišli do točke, ko v razvpito dragi metropoli lahko živite samo od igre?

Ukvarjala sem se z "modelingom", a ne v manekenskem smislu, ampak sem pozirala fotografom in slikarjem, ki se ukvarjajo z novimi tehnikami. Od oktobra sem redno zaposlena v gledališču, drugo pa zaslužim po projektih, torej s filmi. Pa spletne serije so zdaj zelo priljubljene, nastopam tudi s svojo predstavo, ki sem jo napisala in v njej igram: Cocktales.

Kako sicer poteka gradnja kariere v mestu z nepregledno konkurenco? Kako se potegujete za vloge? Ali za vas to delajo agenti?

V zadnjih letih je industrija še bolj podivjala in zdaj je veliko plačniških programov, ki ti zagotavljajo, da spoznaš "playerje" industrije in z njimi delaš, če za to plačaš ...

Možnosti in poti je nešteto, zato moraš biti trden, da slišiš glas intuicije, kaj je prava pot zate, in da si po drugi strani odprt za možnosti, ki se pojavljajo, tudi če niso takšne, kot si pričakoval.

Delam s tremi različnimi agenti, oni me pošiljajo na avdicije in tudi sama se prijavljam nanje (potem te morajo izbrati, da te sploh pokličejo na avdicijo). Ko sem enkrat poklicana na avdicijo, po navadi dobim vlogo v 75 odstotkih primerov.

V teh letih se je izkazalo, da so povezave in priporočila res najboljša pot do vlog. Lani sem po svoji premieri v Cannesu spoznala producenta in režiserja Gabriela Schmidta, ki mi je dal vlogo v filmu s Patrickom Dempseyjem in Dennisom Rodmanom. Včasih me režiserji najdejo na premierah filmov v New Yorku, ker jim je všeč moje delo ali celo na Facebooku. Možnosti je neskončno.

Kaj pa Hollywood? Vas vleče na zahodno obalo?

Načeloma si ne želim ravno živeti na zahodni obali iz praktičnih razlogov, kot so neukrotljiv promet, razpršenost ... Rada bi pa delala na zahodni obali, ker je finančni in produkcijski model snemanja filmov precej drugačen. Trenutno sem "vezana" na tri projekte, ki se bodo snemali v LA-ju, tako da prej ali slej grem tja, da to posnamem.

Uspešno ste se preizkusili tako na domačih kot na newyorških deskah. Če bi se morali odločiti le za eno: film ali gledališče?

Ne morem, obožujem oboje. Morda bi se v LA-ju odločila za film, ker so boljše možnosti, če bi ostala tukaj, pa bi izbrala oder.

Zakaj ste se po tem, ko ste dobili vesno in se vam je najverjetneje obetala precej spodobna kariera tudi doma, sploh odločili za skok čez lužo?

Slovenija je tako lepa in ponosna sem nanjo. Šele ko sem odšla v tujino, sem videla, kakšno fenomenalno gledališče imamo tukaj, in to v svetovnem merilu. V tujino sem šla, ker sem si želela več izzivov in več nepričakovanega. Hotela sem poskusiti nekaj čisto novega, zase.

Vam je že uspelo sodelovati s katerim od svojih igralskih idolov?

Zelo si želim delati z Jackom Nicholsonom, to so nekakšne otroške sanje, rada bi igrala njegovo hčerko. V prihodnjem filmu bom igrala s prelepim Patrickom Dempseyjem, tega se kar veselim!

V pogovoru za Delo pred dvema letoma ste omenili nekatere nenavadne veščine, ki jih obvladate. Ste hoji s hoduljami, teku na sodu in repertoarju Dietrichove in Piafove dodali še kaj novega?

Haha, nič tako fascinantnega. Zadnji dve leti sem veliko delala na področju čisto klasičnega gledališča, letos veliko Shakespeara in pa filmskih projektov. Morda je mečevanje nova veščiina, to sem se morala naučiti za neko spletno serijo. Širok meč, japonska zadeva.

Najbrž so tudi fizične zahteve, predvsem za igralke, onstran luže precej "krute". Kako skrbite za svoj videz in telesno pripravljenost?

Neutrudno tekam, hodim v telovadnico in na jogo. Temu se ne da izogniti. Jaz sem na akademiji postala kar športna, in to vse z veseljem delam. Zna pa biti včasih kar drago, da imaš vedno sveže pramene, da si v "top formi", vse vadbe in delavnica zahtevajo veliko časa in denarja!

Bi sprejeli ponudbo za nastopanje v slovenskem filmu ali kakem drugem "domačem" projektu?

Da, z veseljem!

Izbor Tjašinih vlog si oglejte v priloženem videu, še več posnetkov pa najdete na njenem YouTube kanalu.