Obiskali smo dve največji srbski gostilni v Ljubljani, ki sta organizirali novoletno rajanje. Prvo je bilo nekoliko bolj tradicionalno obarvano, saj smo bili priča srbskemu umetniškemu društvu Vidov dan iz Ljubljane, ki se je predstavil s tradicionalno folkloro, glavni povezovalec večera pa je bil Lekica Protić, ki nekako velja tudi za moralnega vodjo srbskega pravoslavnega praznovanja novega leta pri nas.
Kosovo je globoko v moji duši!
Kmalu po polnoči je imel slavnostni govor tudi paroh srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković, ki je v svojem govoru vsem zaželel veliko sreče, napredka, miru, za čestitke ob praznikih pa se je zahvalil tudi obema slovenskema predsednikoma, tako vlade Janezu Janši kot tudi države Danilu Türku. Pričakovano se je Bošković dotaknil kosovskega vprašanja. Poudaril je, da Kosova, srbske svetinje, ne more Srbom nihče odvzeti: "Kosovo je najprej od ljudi. Zemlja je Gospodova in od vseh." Sicer so se gostje vseh starosti zabavali ob zvokih pristne srbske glasbe, ki jo je popestrila še prava "pjevačica". Med drugim poleg balkanske kuhinje, kjer so prednjačile mesne dobrote, seveda ni manjkalo tudi lepih balkanskih deklet, na vsake toliko časa pa je po tleh zletel tudi kakšen kozarec (kakšen po nesreči, kakšen pa tudi nalašč).
Brizgalna brizga?
Po polnoči smo se odpravili še na drugo prizorišče in preverili, kakšno vzušje vlada tam. Sprva smo bili kar malo presenečeni, ko smo še od zunaj zaslišali prav netipično srbsko glasbo. Za ples in petje je namreč skrbela manjša zasedba, ki je preigravala tujo in domačo glasbo vseh zvrsti. A zabava je postala še nekoliko bolj divja, ko so plesišče zavzeli trubači Bojana Ristića, ki so nekatere obiskovalce zvabili tudi na mize. Med drugimi se je sproščeno zabavala tudi Primorka Lara Janković.
Priznavajo julijanski koledar
Pravoslavci sicer novo leto vedno praznujejo 14. januarja. Prvi dan novega leta se za njih začne pozneje kot po gregorijanskem koledarju, ki velja v katoliških državah. Pravoslavni svet se namreč ravna po julijanskem koledarju, ki ga je leta 46. p. n. š. vpeljal Julij Cezar. Razlog za to se skriva v tem, da določene pravoslavne cerkve namreč ne priznavajo koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. in ki je znan kot gregorijanski koledar.
Jure Rejec
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje