Dragan Bulič, znan tudi kot Dr. B, legenda slovenskega glasbenega novinarstva, ki se ponaša z že kar enciklopedičnim poznavanjem glasbene zgodovine, je na odru Hale Tivoli priredil "Bulstock", kot je spektakel, na katerem so se predstavili najpomembnejši akterji slovenske pop-in rockscene "zlatih" 60. in 70. let - nekateri med njimi so se zbrali posebej za ta dogodek po 20 ali več letih -, označil Andrej Šifrer.

Na enkratnem slovenskem glasbeno-kulturnem dogodku, ki se bo nedvomno zapisal v našo rock/popzgodovino in so ga organizatorji naslovili Še pomnite, prijatelji? smo med mnogimi že kar ponarodelimi pesmimi lahko slišali številne skladbe, ki jih pozna tudi vsak predstavnik generacije, precej mlajše od "letnika 48", ki je kdaj prižgal radijski sprejemnik. V dodobra napolnjeni Hali Tivoli smo opazili številne znane obraze s slovenskega glasbenega in družabnega prizorišča.

Nato so na oder stopili še eni "stari mački", že leta mirujoči Čudežna polja, ki so pripravili venček uspešnic Beatlov, nato pa izvedli še lastne uspešnice, med katerimi je največ navdušenja požela "klasika" Poštar zvoni samo dvakrat.

Sledil je kantavtor Aleksander Mežek, ki je za uvod zapel Prešernovo Vrbo, nadaljeval pa s pesmijo Ajda pa znova cveti in mnoge v dvorani na rob solz spravil z Julijo, ki je menda zelo pri srcu tudi organizatorju večera Buliču. Ta je dodal še, da kmalu izide Mežkov novi album, ki pa "ni za tiste, ki poslušajo Murka".

Sledili so po treh desetletjih spet zbrani Ultimat s pevko Simono Vodopivec, dolenjske barve pa so zastopali Rudolfovo. Rdeči dečki z Edvinom Fliserjem, po Buličevih besedah "enem najboljših slovenskih vokalistov", so občinstvo na noge spravili z Delilo Toma Jonesa.

Andrej Šifrer, ki je dvorano začaral z Gorsko rožo in Očetom, je prišel z "radodarne" Gorenjske - kljub stiskaškemu slovesu nam je "dala Prešerna, Avsenike in Šifrerja", kot se je pošalil pevec.

Nato sta se na odru pojavili legendi Tomaž Domicelj na kitari in bobnar Drago Gajo, "slovenska White Stripes", kot ju je v šali označil Bulič, s pesmima Danes bo srečen dan in Letnik 48.

Eden nespornih vrhuncev večera pa je bil nastop zasedbe Srce z Janezem Bončino Benčem, gotovo enim najbolj karizmatičnih rockerskih vokalov pri nas. Že Gvendolina je navdušila, ko je napočil trenutek za uspešnico Vsak dan ob istem šanku, pa je pela vsa dvorana. Kot je povedal Benč, je "usoda hotela, da nekateri člani zasedbe Srce niso več med nami", zato je na odru pravzaprav stalo pol Srca in pol Septembra z dvema gostoma, predstavnikoma mlajše generacije, na kitari in bobnih. Svoj nastop, ki je požel delno stoječe ovacije, so zaključili s "klasiko" Ta noč je moja.

Sledili so še Bor Gostiša Blues Band, Dekameroni, Jernej Jung in prijatelji, Oko, Ave, Prizma, Predmestje, Milan Petrovič Band. Na koncu so na oder spet stopili Stari mački in v družbi Lada Leskovarja zaigrali Poslednji vlak.

Ker se je koncert z napovedanih štirih "raztegnil" na pet ur, so posredovali možje v modrem, zato so morali nekateri nastopajoči skrajšati svoje nastope.